Pogled na Baragovo semenišče iz jugovzhodne strani leta 1941.

Pred 80 leti je ljubljanski škof Gregorij Rožman blagoslovil temeljni kamen Baragovega semenišča. Novozgrajeno stavno so po vojni komunisti ukradli Cerkvi.

V Baragovem semenišču v Ljubljani že dolgo domujejo Akademski kolegij (študentski dom), Pionirski dom in Mladinsko gledališče. Tri ustanove iz časa komunizma, tistega komunizma, ki je po vojni to veličastno cerkveno stavbo zaplenil (ukradel) Cerkvi.


Nad kapelo Baragovega semenišča se je dvigal okoli deset metrov visok zvonik na preslico (med gradnjo leta 1938).

Danes pa se nasledniki kradljivega režima sprenevedajo na sodišču in v politiki, da tisti, ki je stavbo gradil za svoj naraščaj, ni (bil) njen lastnik. Ker je te dni preteklo 80 let od blagoslovitve temeljnega kamna (16. oktobra 1938), ker smo v jubilejnem letu 150. obletnice smrti svetniškega škofa Ireneja Friderika Baraga, po katerem se stavba imenuje in v Plečnikovem letu Mestne občine Ljubljana (arhitekt Jože Plečnik je za stavbo naredil načrte), se vsaj spodobi, da o okoliščinah, ki to vrhunsko arhitekturo spremljajo, kaj napišemo tudi ob tej priložnosti.

Več kot 70-letna zasedba Baragovega semenišča

Baragovo semenišče je bilo zgrajeno v času velike gospodarske stiske s težko zbranimi darovi slovenskih vernikov v Sloveniji in izseljenstvu. Takoj po koncu druge svetovne vojne so Baragovo semenišče zasedli komunistični oblastniki. V novo cerkveno stavbo se je vselila ena najbolj zločinskih ustanov komunistične partije, tako imenovani vojni oddelek OF in Knoj.

Pod vodstvom Knojevcev se je stavba spremenila v zastraženo taborišče, mučilni zapor za mnoge, v bazo za repatriacijo mobilizirancev v nemško vojsko ter nasilno izselitev nemškega življa in drugih »nasprotnikov« nove oblasti. Mnogi so bili iz baze za repatriacijo odpeljani v druga uničevalna taborišča in v smrt. V prostorih uprave stavbe je med drugimi komunističnimi zločinci, ki so kruto odločali o usodah ljudi v povojnem času, deloval tudi zloglasni krvnik Ivan Maček - Matija.

Po demokratizaciji Slovenije je ljubljanska nadškofija vložila na sodišče denacionalizacijski zahtevek za vrnitev lastništva Baragovega semenišča in pripadajočih zemljišč. Sodna farsa po več kot 26 letih še vedno ni končana.

Več si preberite v reportaži v Družini, številka 44, ki izide naslednji teden.