Od sodnika se po mnenju papeža Frančiška ne pričakuje zgolj stroge nepristranskosti in objektivnosti, ampak tudi osebno notranje ravnotežje: svoja osebna stališča, ideološka prepričanja in značajsko impulzivnost mora pustiti zunaj sodne dvorane, je papež dejal med včerajšnjo avdienco za člane sveta vrhovnega sodišča v Italiji. Sodniki bi morali vedno biti »zgledi moralne integritete«. Včerajšnja avdienca je bila na programu že v ponedeljek pred tednom dni, vendar je bila zaradi Frančiškovih zdravstvenih težav prestavljena.

Sveti oče je v nagovoru poudaril etični vidik v delovanju sodnika. Ta se mora razumno opirati na pravne predpise in »slediti klicu zanesljive vesti, ki temelji na osnovnih vrednotah«. Od sodnika se pričakujejo odločitve o pravicah in dobrinah posameznikov, ki pa se tičejo tudi njihovega obstoja, je pojasnil papež. Zato od sodnikov pričakujemo intelektualno, psihološko in moralno kakovost, predvsem pa temeljno vrlino, preudarnost.

Italijanska družba od sodstva veliko pričakuje, je dejal papež. To še posebej velja v času, ko tradicionalne vrednote bledijo, demokratične strukture pa se spreminjajo. »Vaše delo ne sme razočarati upravičenih pričakovanj ljudi.« Za moralno integriteto v sodstvu obstaja dovolj zgledov, je nadaljeval Frančišek in pri tem posebej izpostavil krščanskega demokrata Vittoria Bacheleta (1926-1980) ter Rosaria Livatina (1952-1990), ki ga mnogi Sicilijanci častijo kot mučenca.

Bachelet, ki je vrhovno sodišče vodil v težkih časih, je bil žrtev »Rdečih brigad« in je bil leta 1980 ustreljen pred univerzo Sapienza v Rimu, kjer je predaval kot docent. Livatina je leta 1990 na Siciliji umorila mafija, zanj pa je že v teku postopek za beatifikacijo.

Ob koncu nagovora je sveti oče podelil blagoslov vsem prisotnim, njihovim sodelavcem in družinam.

Vir: Kathpress / RV
Foto: RV