Ob 800. obletnici prve pisne omembe Sodražice v zgodovinskih virih je Občina Sodražica izdala obsežno knjigo z naslovom Sodraških 800.



Pogled na Sodražico iz zraka. Foto: knjiga Sodraških 800


Mnogi kraji se ne morejo ponašati s tako dolgo zgodovino, še posebej ne zapisano. Davnega 7. aprila 1220 sta, v ohranjeni listini, napisani na gradu Turjak, omenjeni skupaj z Ribnico Sodražica in vas Vinice, le nekaj let pozneje tudi Zapotok.

Samo nekaj pomembnih letnic iz zgodovine, ki so vplivale na razvoj območja. Davnega 23. oktobra 1492 je bil izdan cesarski suhorobarski patent Ribničanom (posredno tudi Sodražanom).

30. oktobra 1751 je vladarica Marija Terezija podelila Sodražici privilegij tedenskih tržnih dni.

1. septembra 1753 je bil ustanovljen župnijski vikariat v Sodražici.

28. septembra 1837 je pridobila Sodražica tri letne sejme.

12. novembra 1861 so blagoslovili novozgrajeno šolsko poslopje.

28. septembra 1865 je Sodražica tudi uradno postala trg.


Spoznavanje preteklosti je navdih za sedanjost in usmeritev za prihodnost

Knjigo Sodraških 800 je uredil mag. Ludvik Mihelič. Objavljenih je 32 prispevkov.

»Ko smo pred dobrimi štirimi leti pričeli načrtovati, kako bi oz. bomo praznovali jubilej, je kmalu vzniknila ideja, da ob tej priliki izdamo knjigo, ki bi čim bolj celovito predstavila preteklost in sedanjost občine. Slovenci smo namreč narod knjige in tudi pregovor pravi: Littera scripta manet (Napisana beseda ostane),« je na predstavitvi knjige dejal njen urednik Ludvik Mihelič.

Dodal je, da mu je ob nastajanju knjige prihajal na misel pomenljiv napis nad vhodom v Apolonovo svetišče v Delfih: Spoznavaj samega sebe. »Vodilo ne velja le posamezniku, ampak prav tako za ožjo, lokalno skupnost kot širšo skupnost – narod. Proučevanje in odkrivanje preteklosti pomeni vznemirljivo pot k našim koreninam, k izviru. Spoznavanje in spoznanja preteklosti so navdih za sedanjost in usmeritev za prihodnost. S pričujočo knjigo smo poskušali oteti pozabi časa in bledenju spomina čim več naše bogate preteklosti.«


Knjigo Sodraških 800 je uredil mag. Ludvik Mihelič. Foto: Ivo Žajdela


Več kot 900 strani debela knjiga je nastajala štiri leta

Spomladi 2016 so oblikovali devetčlanski uredniški odbor, ki se je sestajal tri do štirikrat letno. Njegova prva naloga je bila začrtati vsebinski okvir knjige.

Sledilo je dokaj zahtevno iskanje ustreznih piscev. K pisanju so pritegnili renomirane znanstvenike kot tudi domače poznavalce. Knjiga je tako preplet znanstvenih člankov kot tudi strokovnih in poljudnih člankov.

Ponekod se ne omejuje zgolj na lokalno zgodovino, ampak prikazuje Sodražico v širši zgodovinski perspektivi, predvsem v okviru Dolenjske.

Raziskovanje arhivskega gradiva je prineslo tudi mnogo novih spoznanj. »Ko so bili pred dobrim letom prispevki večinoma oddani, se je pričelo intenzivno uredniško delo, opremljanje, pregledovanje in korigiranje besedil in končno oblikovanje knjige,« pojasnjuje urednik. »Ob tem je prvotno načrtovani obseg knjige krepko narastel, saj zdaj obsega več kot 900 strani. Besedila so podprta in obogatena s številnimi fotografijami in dokumenti.«


Raznolika »okna« v preteklost

Monografija Sodraških 800 skozi deset poglavij odpira raznolika »okna« v preteklost. Okvir vsakokratnemu dogajanju daje vedno pokrajina, zemlja, zato je prvo poglavje posvečeno njej ter prikazu rastlinskega in živalskega sveta.

Poglavje Zgodovinski mejniki nas pomakne v izbrana obdobja zgodovine, od najstarejšega s slabo ohranjenimi arheološkimi sledmi, ko ime Sodražice še ni bilo izpisano, a je bilo že vpeto v tedanje dogajanje.

Podrobno je prikazana plemiška družba visokega in poznega srednjega veka v širši dolenjski pokrajini (Miha Kosi).

Poseben prispevek odstira pogled na Sodražico v luči urbarjev 16. in 17. stoletja (Jurij Šilc).

Prispevek z izzivalnim naslovom Sodražica – sejemska vas ali trg? (Boris Golec) poskuša odgovoriti, zakaj Sodražica kljub stari tradiciji tedenskih tržnih dnevov, potrjenih sredi 18. stoletja, formalno ni dobila statusa trga do leta 1865.

Sklop Zgodovinski mejniki zaključujejo odmevi prve in druge svetovne vojne, dveh najtežjih preizkušenj 20. stoletja (Marina Gradišnik).

Zgodovina razvoja občine in cerkvene organizacije

Tretje poglavje upira pogled v preteklost in sedanjost Občine Sodražica. Prispevek Zopet na svojem oriše razmere po drugi svetovni vojni, ukinitev občine leta 1960 in zahtevno pot do ponovne ustanovitve leta 1998 ter njen sedanji utrip.

Četrti razdelek je posvečen verskemu življenju, najprej okoliščinam ustanovitve farnega vikariata (Jure Volčjak), prehodu v samostojno župnijo (Blaž Otrin, Matjaž Ambrožič) in njenem razvoju do danes (Franc Bizjak).

Prikazana so dolgoletna prizadevanja za ustanovitev župnije na Gori (France M. Dolina) in njeno delovanje od leta 1909 do ponovne pridružitve župniji Sodražica leta 2020 (Anton Dobrovoljc). Nova Štifta je prikazana kot dobro znana in obiskana božja pot, duhovno in izletniško središče je predstavljena Nova Štifta (Tadej Inglič).


Šolstvo, zdravstvo, kraji, ljudje, gospodarstvo

Poglavje Šolstvo in zdravstvo prinaša štiri prispevke. Na osnovi dostopnih arhivskih virov je temeljito prikazano najstarejše šolstvo v Sodražici, ki kaže na zavedanje prednikov o pomenu šole in izobrazbe (Stane Okoliš). V nadaljevanju dva članka predstavita pomembnejše mejnike v razvoju šole skozi obdobje zadnjih 150 let (Tatjana Hojan, Cvetka Vesel).

Prvič je temeljito, na podlagi različnih virov, predstavljen razvoj zdravstvene oskrbe v Sodražici (Tjaša Žagar).

Poglavje Kraji in ljudje predstavi prebivalstvene značilnosti občine, sledi sistematičen opis naselij in etimološka razlaga naselbinskih imen. Spregledana nista bogata etnološka dediščina in pestro bajeslovno izročilo, kakor odseva v folklornem pripovedništvu.

Posebno poglavje je namenjeno gospodarskim dejavnostim. Gospodarstvo je bilo v vsakem obdobju temelj preživetja, gonilo napredka in usmerjevalec družbenega in kulturnega življenja. Nekoč prevladujočemu kmetijstvu sledita prikaz večjih podjetij in mnogih obrti pred drugo svetovno vojno ter gospodarski razvoj po drugi svetovni vojni do danes.



Sodražica pred drugo svetovno vojno. Foto: knjiga Sodraških 800


Sakralna dediščina, glasba, likovni ustvarjalci, društva, znani Sodražani

Poglavje o umetnosti prinaša tri poudarke. Prvi je posvečen sakralni dediščini, v ospredju seveda sloviti baročni cerkvi pri Novi Štifti (Metoda Kemperl).

Sodražica je v Sloveniji poznana po različnih zvrsteh glasbe in njenih ustvarjalcih. Obraze glasbe zato osvetljuje poseben prispevek (Tomaž Faganel).

O sodobnih likovnih ustvarjalcih piše Petra Marn.

Knjigo zaključujeta dve obsežni poglavji. Živahen utrip občine Sodražica predstavlja kar 35 društev, ki skrbijo za povezovanje prebivalcev, medsebojno pomoč in kakovostno preživljanje prostega časa.

Sklepno poglavje Znani Sodražani široko odpira okna in vrata občine Sodražica v sosedstvo, Slovenijo in svet. Pred nami se zvrsti 32 bolj ali manj znanih in prepoznanih obrazov, ki so dvigali Sodražico iz anonimnosti in so jo, vsak na svoj način, kot nekakšni ambasadorji, umeščali na zemljevide kulture, duhovnosti, znanosti in umetnosti.