V vabilu na posvet je predsednik DS Alojz Kovšca zapisal: »Obdobje šolanja ima v oblikovanju narodne in nacionalne identitete otrok in mladostnikov izjemno pomembno vlogo, saj šola vzgaja in razvija odnos ter kompetence posameznika tudi na tem področju.«

Albin Vrabič iz DKPS in p. dr. Silvo Šinkovec. FOTO: Državni svet RS

Kje smo v minulih 30 letih po demokratizaciji skrenili s poti?

Izhodišče posveta je bilo vprašanje, ki se je V DKPS pojavilo po vsaki od treh mednarodnih konferenc Vzgoja za ljubezen do domovine in države (2019, 2020 in 2021): Kaj bi bilo treba v sistemu vzgoje in izobraževanja še narediti, dopolniti ali spremeniti, da bi mladim v večji meri pomagali pri oblikovanju nacionalne in narodne identitete?

V uvodnem nagovoru se je predsednik DS Alojz Kovšca vprašal, kje smo v minulih 30 letih po demokratizaciji skrenili s poti in nas namesto v ponosno slovenstvo pripeljali v neko zatajevanje ter nepriznavanje korenin in svoje identitete.

Posvetu je zaželel dobre rezultate in zavezo za nove korake, ki jih je treba v sistemu vzgoje in izobraževanja še narediti, dopolniti ali spremeniti, da bi mladim v večji meri pomagali pri oblikovanju nacionalne ter narodne identitete.

Avtorica članka je Helena Kregar, predsednica Strokovnega sveta DKPS.

Ker smo pred vrati globalnega kaosa, je nujno graditi temelje slovenske identitete

Ministrica dr. Simona Kustec je v svojem nagovoru jasno povedala, da nikoli ni bilo dileme, ali vzgojo mladih za domovino potrebujemo ali ne, velika dilema stroke pa je, kako jo postaviti v izobraževalni in vrednostni sistem šolanja. Ker smo pred vrati globalnega kaosa, je nujno graditi temelje slovenske identitete.

Ministrica za izobraževanje v prejšnji vladi dr. Simona Kustec. FOTO: Državni svet RS

P. dr. Silvo Šinkovec je predstavil prenovljen UNESCO-v dokument o vzgoji za prihodnost, iz katerega veje spoznanje o nujni etični prenovi in novi pravičnosti za vse. Za šole je vzgojni načrt lahko okvir, vendar bo znotraj tega šola lahko dala učencem te temelje le s pomočjo predanih učiteljev.

Predavatelja dr. Borut Holcman in dr. Dejan Hozjan sta spregovorila o izobraževanju učiteljev, ki so najbolj odgovorni za prenašanje vrednot in izobrazbe. Izobrazba ne sme biti le faktografsko poznavanje podatkov, pač pa umevanje pomena in duha. Kako pomembna je človeku domovina, vez z identiteto in usmeritev, ki jo dajejo klasiki, t. i. elite – izobraženi močni posamezniki.

 FOTO: Državni svet RS

Učitelj zaneti ogenj interesa in položi semena domovinske ljubezni

Svoj pogled na vlogo učitelja so iz svojih praktičnih izkušenj orisali prof. Andrej Bartol iz ŠKG Ljubljana, prof. Rok Kastelic, geograf iz gimnazije Jožeta Plečnika Ljubljana in mag. Darja Barborič Vesel iz OŠ Ketteja in Murna v Ljubljani.

Vsi so poudarili, da je učitelj tisti, ki ima znanje, ustvarjalno moč in karizmo, s katero lahko ustvari čudeže, zaneti ogenj interesa in položi semena domovinske ljubezni v še tako nezainteresirane otroke. Ni pa vseeno, ali so mu programi, kurikul in učni narti pri tem v pomoč ali ga utesnjujejo. S tem spoznanjem so posvet zaključili.

FOTO: Državni svet RS

Pomen znanja, izobraževanja in doživetja

Konkretni poudarki za nadaljnje prizadevanje v DKPS so naslednji:

Pomen znanja – v učnih načrtih zgodovine naj se ustrezno umestijo osnovne informacije o osamosvojitvi in samostojnosti države Slovenije, podatki o njeni zgodovini in pravnih temeljih.

Pomen izobraževanja učiteljev za ustvarjalnost in srčnost pri poučevanju predmetov Domovinska vzgoja v srednjih in Državljanska in domovinska vzgoja ter etika v osnovnih šolah.

Pomen doživetja za vzgojo otrok in mladih za domoljubje.