Več sto tisoč vernikov se je včeraj udeležilo pogrebnih slovesnosti poglavarja srbske pravoslavne Cerkve patriarha Pavleta, ki so potekale v katedrali svetega Sava v Beogradu. Kot so poročali pri vatikanskem radiu, se je pogreba udeležila tudi delegacija Svetega sedeža pod vodstvom dekana kardinalskega zbora kardinala Angela Sodana, ki je črnogorskemu metropolitu nadškofu Amfilohijemu izročil papeževo sožalno pismo, v katerem Benedikt XVI. izraža globoko žalost ob Pavletovi smrti in vsem žalujočim zagotavlja svoje molitve.

Sveti oče je v sporočilu ob smrti patriarha srbske pravoslavne Cerkve poudaril, da je bil patriarh Pavle pričevalec za vero tudi v času vojne. V času svojega dolgega življenja v službi evangelija je pokojni patriarh pričeval za vero in duhovno trdnost, tudi v zelo težavnih okoliščinah, ki so jih zaznamovali spopadi in vojne, piše papež. Sveti oče Boga prosi, naj bo patriarhov zgled v tolažbo, uteho in spodbudo vsem vernikom in ljudem dobre volje, da bi se odločili za polno krščansko življenje in bi si goreče prizadevali za spravo in mir.

Papež Benedikt XVI. se spominja velikodušnega in prijetnega sprejema, ki so ga bili deležni člani Mešane mednarodne komisije za teološki dialog med katoliško in pravoslavnimi Cerkvami septembra leta 2006 v Beogradu ter tudi vseh drugih patriarhovih bratskih gest do katoličanov. Naj se žalost ob smrti patriarha Pavleta pretvori v gotovo upanje rojstva za nebesa, spomin nanj pa naj ljudstvo, ki mu je predano in velikodušno služil, še naprej navdihuje in pospešuje njegovo duhovno rast. Spomin nanj naj bo tudi povabilo vsem ljudem za nadaljevanje poti dialoga in stremljenja k polni edinosti med vsemi Kristusovimi učenci, je še zapisal papež.

Po pogrebni sveti maši v cerkvi svetega Sava, ki je največja srbska pravoslavna cerkev, je sprevod krenil proti samostanu Rakovica, kakih deset kilometrov od središča Beograda, kjer so patriarha pokopali. Tam so se od Pavleta s krajšimi nagovori poslovili carigrajski ekumenski patriarh Bartolomej I., črnogorski metropolit Amfilohije in srbski predsednik Boris Tadić.

Patriarh Pavle je imel več let težave z zdravjem. Od 13. novembra leta 2007 je bil na zdravljenju v vojaški bolnišnici v Beogradu, kjer je tudi umrl. Patriarh Pavle je bil rojen leta 1914 v vasi Kućanci v Slavoniji. Višjo gimanzijo in šestletno bogoslovje je končal v Sarajevu, bogoslovno fakulteto pa v Beogradu. Ob začetku druge svetovne vojne je iz Slavonije pobegnil v Beograd, po koncu vojne pa je leta 1946 odšel v samostan Vujan. Dve leti pozneje je postal menih. Leta 1955 je za dve leti odšel na podiplomski študij v Atene, dve leti pozneje pa je bil imenovan za pravoslavnega škofa. Zadolžen je bil za Kosovo, kjer je preživel 33 let. Goreče se je zavzemal za pravice krščanske manjšine na Kosovem in večkrat javno govoril o številnih težavah, s katerimi se je tam spopadala srbska manjšina. Patriarh Pavle je vodenje srbske pravoslavne Cerkve prevzel leta 1990 in s tem postal njen 44. poglavar. Ustoličen je bil 2. decembra 1990 v cerkvi svetega nadangela Mihaila v Beogradu.