Slovesno mašo ob beatifikaciji častitljivega Božjega služabnika Salvadorja Valere Parre je daroval prefekt Dikasterija za zadeve svetnikov, kardinal Marcello Semeraro, ki je v nagovoru izpostavil, da je novi blaženi utelešal to, kar je apostol Pavel imenoval »Kristusov vonj«, ljudem pa je zapustil trajno pričevanje in življenjski zgled, poročajo vatikanski mediji.

»Živi evangelij: vse in vsakega je gledal z Jezusovimi očmi, vse in vsakega je ljubil z Jezusovim srcem«. FOTO: Wikipedia

Močna vera, predanost Kristusu

Salvador Valera se je rodil v mestu Huércal-Overa v španski Andaluziji 27. februarja 1816 v revni in skromni družini. Odraščal je v obdobju epidemij, lakote in verskega preganjanja: vse te izkušnje so oblikovale njegovo močno vero in predanost Kristusu.

Leta 1840 je v starosti 24 let prejel duhovniško posvečenje in kot duhovnik je slovel po svoji ponižnosti, preprostosti in velikodušnosti. Do leta 1868 je deloval v župnijah Alhama de Murcia in Cartagena, zatem pa se je vrnil v domači kraj, kjer je kot župnik služil skoraj 40 let.

Župnik Valera je med verniki slovel po svoji predanosti duhovniškemu poklicu, po preprostem življenju in globoki ljubezni do svojega občestva.

Pogosto je delil hrano in oblačila z ljudmi v stiski ter ponoči skrbel za bolne in umirajoče. Vsem župljanom je nudil duhovno podporo, poleg tega je pogumno skrbel tudi za ljudi, ki so med epidemijami svojega časa trpeli za kolero.

Župnik Valera je med verniki slovel po svoji predanosti duhovniškemu poklicu, po preprostem življenju in globoki ljubezni do svojega občestva. Za svoje delo je prejel več civilnih nagrad in priznanj. Umrl je 15. marca 1889. Še za časa njegovega življenja so ga ljudje globoko občudovali zaradi njegovih krščanskih in duhovniških kreposti, nekateri pa so mu celo pripisovali čudeže.

Oče Valera, storil sem vse, kar je bilo v moji moči; zdaj ste na vrsti Vi.

Čudež na priprošnjo bl. Salvadorja Valere

V noči 14. januarja 2007 se je v ameriški zvezni državi Rhode Island rodil Tyquan Hall: deček je imel nizek srčni utrip, zaradi pomanjkanja kisika je bil že pomodrel. Razmere so bile kritične. Za novorojenčka je skrbel španski zdravnik dr. Juan Sánchez-Esteban, doma iz Huércal-Overe. Spomnil se je, kaj so ga starši učili kot otroka, in se že nekoliko v obupu v priprošnji obrnil na svojega rojaka: »Oče Valera, storil sem vse, kar je bilo v moji moči; zdaj ste na vrsti Vi.«

Ko je zdravnik stopal po hodniku, da bi staršem sporočil vest o sinovi smrti, ga je ustavila medicinska sestra in mu povedala, da gre novorojenčku na bolje. Nekaj minut po zdravnikovi molitvi je mali Tyquan začel dihati in njegovo srce je začelo normalno bíti. Po teh resnih zapletih so zdravniki pričakovali, da bo imel deček poškodbo možganov, ki bi lahko povzročila cerebralno paralizo ali druge invalidnosti, vendar Tyquan po težkem začetku nima trajnih posledic.

Beatifikacijski postopek za Salvadorja Valero se je začel leta 1991, zaključil pa se je po priznanju čudeža, Tyquanovem ozdravljenju, ki je po mnenju medicinskih izvedencev znanstveno nepojasnljiv, zato ga pripisujejo priprošnji Salvadorja Valere. Po temeljiti medicinski in teološki preiskavi s strani Dikasterija za zadeve svetnikov je papež Leon XIV. 20. junija 2025 omenjeni čudež potrdil.

Kardinal Semeraro med beatifikacijsko slovesnostjo. FOTO: Vatican Media

Nagovor kardinala Semerara

Med slovesnostjo ob beatifikaciji Salvadorja Valere je kardinal Marcello Semeraro spomnil na pastoralno pismo z naslovom Življenje posvečeno drugim, ki so ga pred dogodkom objavili škofje iz Almerie, Cartagene in Getafeja. V njem najdemo povzetek življenja novega blaženega, ki ga »je posvetil mnogim ljudem, predvsem bolnim in ubogim, ki so hodili po ulicah in živeli v hišah te dežele, kjer živite in hodite danes tudi vi,« je dejal kardinal.

Kako lepo je srečati ... ljubečo in veselo osebo, ki ustvarja mir, velikodušno osebo, ki ni skopuška, dobrohotno osebo, ki vsakogar sprejme, dobro, zvesto in blago osebo, ki ne pozna napuha …

Valera Parra je širil to, kar je apostol Pavel imenoval »Kristusov vonj« (2 Kor 2,15), je pojasnil prefekt vatikanskega dikasterija. Pripišemo mu lahko, kar je nekoč rekel papež Frančišek: da ima namreč vsak od nas, v okolju, v katerem živi, vzvišeno poklicanost, da je prijeten Kristusov vonj. »Kako lepo je srečati osebo, ki ima te vrline: ljubečo in veselo osebo, ki ustvarja mir, velikodušno osebo, ki ni skopuška, dobrohotno osebo, ki vsakogar sprejme, dobro, zvesto in blago osebo, ki ne pozna napuha … Ko srečamo takšne ljudi, začutimo nekaj prijetnega vonja Kristusovega Duha okoli nas«, tako kardinal Semeraro.

Izpostavil je, da so ljudje novega blaženega običajno klicali Cura Valera: »V njem je beseda cura dobila najpristnejši pomen. Izvira iz latinskega izraza cura animarum (skrb za duše) in dobesedno pomeni ljubiti ljudi, biti jim blizu, razumeti njihove težave, jim lajšati trpljenje. Valera je živel v obdobju, zaznamovanem z epidemijo kolere, dogodki, ki so povzročali uničenje in žrtve, ter naravnimi nesrečami. Vendar ni pobegnil, ampak je ostal blizu ljudem, obiskoval bolne, pomagal slabotnim, podpiral ostarele. In to dejansko je cura animarum!«