Nova španska socialistična vlada nadaljuje s spornimi načrti za premestitev posmrtnih ostankov diktatorja Francisca Franca (1892-1975). Po besedah predsednika vlade Pedra Sancheza je njihova odločitev dokončna, ekshumacijo v frankističnem spominskem obeležju »Valle de los Caidos« (»Dolina padlih«), ki ga oskrbujejo benediktinci, pa naj bi opravili »v kratkem«.

Letos mineva 82 let od upora dela vojske pod Francovim vodstvom proti Drugi španski republiki. Posledica državnega udara je bila triletna državljanska vojna in skoraj 40 let diktature, zaradi česar vlada tudi načrtuje premestitev Francovih posmrtnih ostankov.

Minuli konec tedna je več tisoč Francovih privržencev pred Caidosovo baziliko v San Lorenzu protestiralo proti vladnim načrtom. Premestitev otežujejo tudi pravne ovire, pa tudi Francovi potomci ne dajo soglasja za premik groba, ki je trenutno v kripti bazilike.

Tamkajšnje spominsko obeležje, katerega središče predstavlja benediktinska opatija z arhitekturno zanimivo baziliko, v kateri je Francov grob, je bilo postavljeno po naročilu diktatorja, ko je bil ta še živ. Gradnjo spomenika je naročil, da bi tam lahko pokopali in počastili vse, ki so padli »za Boga in za Španijo«. V eni izmed grobnic so posmrtni ostanki več deset tisočev vojakov, mnogi med njimi so bili pokopani anonimno. Vsi pa niso bili Francovi privrženci – med žrtvami je tudi na tisoče republikanskih vojnih žrtev. Njihovi svojci to še danes občutijo kot veliko ponižanje.

Stolnico v »Dolini padlih« so delno gradili tudi politični zaporniki in vojni ujetniki. Posvečena je bila leta 1959. Leto dni kasneje ji je papež Janez XXIII. podelil naziv manjše bazilike (»Basilica minor«). Nad kompleksom se dviguje 155 metrov visok kamnit križ.

Vir: Kathpress
Foto: splet / Wikipedia