V Španiji številne zdravstvene organizacije in gibanja Za Življenje močno nasprotujejo izjavam španskega ministra za pravosodje, Francisca Caamana, ki je minuli četrtek dejal, da 'pri vprašanju splava ni prostora za ugovor vesti'. Predstavniki zdravstvenih organizacij ministrovo izjavo spodbijajo s komentarjem, da bodo v Španiji pravico zdravnikov do ugovora vesti spoštovali, pa če je to vladi všeč ali ne, zato vladnim predstavnikom svetujejo, naj se s tem dejstvom sprijaznijo.

Ugovor vesti v zdravniškem poklicu naj bi bila univerzalna pravica vsakega zdravnika, saj je zavezanost k zaščiti človeškega življenja (ne ubijaj, ne sodeluj pri izvajanju splava, ne muči bolnika in ne izdaj njegovih težav) sestavni del zdravniškega poklica več kot štirideset stoletij. Dejstvo, da zdravnik zavrne izvajanje splava, ne bi smelo delovati nenavadno, ravno nasprotno, trdijo v Španiji. Pri tem ne gre za ideološko vprašanje, ampak preprosto za vprašanje svobode. Zato so španski zdravstveni delavci pripravljeni braniti svojo pravico do ugovora vesti.

Sami pravijo, da pri večini zdravnikov zavrnitev splava ne temelji na njihovih moralnih principih, pač pa na prepričanju, da v naprej predvideva zaključek človeškega življenja. Od ministra za pravosodje zahtevajo pojasnilo, ali njegovo odrekanje te pravice zdravnikom temelji na osebnem prepričanju ali je le stvar političnih interesov.
Predstavniki gibanj Za Življenje pa ministra opozarjajo, da ‘nobena vlada ne more prisiliti zdravnika, naj konča človeško življenje ali naj škoduje zdravju svojega pacienta.’ Zato nameravajo ohraniti tudi svojo pravico do ugovora vesti.