Tik pred praznikom Marijinega vnebovzetja bo minilo 240 let od smrti jamomerca in kartografa Jožefa Mraka. Leta 1736 se je zaposlil v idrijskem rudniku živega srebra, deloval pa je tudi v drugih krajih Habsburške monarhije, kjer je meril in kartiral rudišča. Najbolj znan je po načrtovanju in gradnji klavž – vodnih zapornic na Idrijci, Belci in Zali. Te »slovenske piramide«, kakor jih tudi imenujejo, so omogočile transport lesa do rudnika v Idriji, kjer so ga uporabili za podporne konstrukcije rudniških rovov in kurjenje rudniških peči. Največje so bile klavže na Idrijci, ki so zadrževale 210.000 kubičnih metrov vode v 785 metrov dolgem jezeru. Tako velika količina vode je lahko naenkrat odnesla do 13.000 kubičnih metrov lesa, zloženega pod zapornicami. Mrak pa ni bil le izvrsten inženir, temveč tudi nadarjen slikar, ki je poslikal božjepotno cerkev Device Marije Vnebovzete v Spodnji Idriji.

Spodnja Idrija, ki je imela v začetku lanskega leta 1.371 prebivalcev, leži ob sotočju potoka Ka...