Tam so neznanci, kot je tedaj obvestila Nova Slovenska zaveza (NSZ), oskrunili spomenik s farnimi spominskimi ploščami ob cerkvi Vseh svetih, na katerih so imena zamolčanih žrtev medvojnega in povojnega nasilja.

Po pol leta vandalsko početje ostaja nedotaknjeno

Skrunilec (ali več njih) je z razpršilom plošče popisal z oznakami Osvobodilne fronte – napisi »OF« in peterokrakimi zvezdami. Več kot pol leta pozneje vandalsko početje ostaja nedotaknjeno, napisi na spominskih ploščah pa enako vidni kot aprila.

Mazaška akcija se je zgodila že pred letošnjim dnevom upora proti okupatorju. FOTO: Tatjana Splichal

Očitno je torej, da ob prazniku vseh svetih, ko naj bi se pietetno poklonili spominu na rajne svojce in prijatelje, nekaterim umrlim – še po desetletjih – ni dovoljen miren in dostojen večni počitek.

Sla po popolnem zradiranju iz spomina

»Leta Gospodovega 2021 nekateri ne morejo iz svoje kože. Ne gre samo za tekmo med svetovnimi nazori. Med različnimi pogledi v demokratičnem okviru, ki terja spoštovanje do drugače mislečega. Žal ne gre samo za nedopustno opravičevanje umorov, za željo po anihilaciji drugače mislečega, gre celo za slo po popolnem zradiranju iz spomina, za izbris, za trajni odvzem dobrega imena. Tu ni nikakršne volje po dialogu ali spravi. Po spoznanju resnice. Tu velja samo jezik moči,« je zapisal direktor Družine Tone Rode.

»Gre za slo po popolnem zradiranju iz spomina, za izbris, za trajni odvzem dobrega imena. Tu ni nikakršne volje po dialogu ali spravi. Po spoznanju resnice. Tu velja samo jezik moči.« FOTO: Tatjana Splichal

»Molili smo za žrtve, krvnike in te, ki so pustili ta zmazek«

In dodal: »Pred temi ploščami s številnimi imeni izvensodno pomorjenih nedolžnih žrtev, med katerimi sta tudi strica moje žene, Marijan in France Kremžar, smo molili za žrtve in krvnike. In tudi za te, ki so leta Gospodovega 2021 pustili ta zmazek na ploščah v spomin in opomin vsem prihodnjim rodovom. Od tega, ali bomo kot družba zmožni potegniti črto med tem, kar je človeško in kaj ne, je odvisno naša prihodnost kot naroda in družbe.«

Več fotografij Tatjane Splichal v spodnji fotogaleriji.

1/7