V soboto, 27. oktobra, je bila na Sveti Gori spominska maša ob 100. obletnici konca prve svetovne vojne.

Mašo je daroval koprski škof Jurij Bizjak.

Podatki o številu umrlih na soški fronti pred sto leti se gibljejo od 186.000, ki so zabeleženi, do tri ali štiri in tudi do petkrat večjega števila pogrešanih, ki jih tudi običajno štejemo med žrtve vojne, to pomeni kar nekajkrat več od sedanjega števila prebivalcev današnje Goriške, ki se vrti okrog 120.000.

Spopadi in razsula tolikšnih razsežnosti, kakor so svetovne vojne, še dodatno dajejo slutiti in do neke mere tudi razodevajo, kako hude so lahko zablode tudi celih narodov in njihovih voditeljev, kadar podležejo jedki zavisti in divjemu pohlepu.

Kaj je mogoče narediti?

Mašo je za vse umrle na soški fronti in v prvi svetovni vojni daroval koprski škof Jurij Bizjak, ki je dejal, da se vsem žrtvam »zahvaljujemo za njihov zgled žive vere v smisel trpljenja in smrti, za njihovo brezmejno ljubezen do domovine, za njihovo trdno upanje v lepšo prihodnost, in hkrati prosimo Gospoda, naj vsem rajnim podeli večni pokoj, nam pa vzajemno blaginjo v trajnem miru«.


Somaševali so tudi trije škofje iz tujine.

Spomnil je, da dogajanja, kakršno je tudi svetovna vojna, postavljajo pred nas nekaj težkih vprašanj: »Kako oceniti in ovrednotiti tako velikansko število žrtev in trpljenja, brezkončno mero žalosti in bridkosti, brezmejno količino škode in izgub? Kaj je mogoče narediti, da bi se takšne tragedije v prihodnje dogajale v čim manjšem številu in v čim manjših razsežnostih? Kako okrepiti prepričanje v upanja polno prihodnost, vzajemno blaginjo in v stanoviten mir na svetu?«

Da bi spregledali

Po evangeljski besedi je povzel slepega berača, ki je Gospoda prosil: Rabuni, da bi spregledal! »Prošnja slepega berača nam daje odgovor na naše vprašanje, kaj bi bilo treba narediti v izognitev vseh manjših, kakor tudi velikih spopadov: 'Gospod, da bi spregledali!' Da bi spregledali, da 'smo ljudje sami zase živina', kakor pravi Pridigar, in da so tudi narodi s svojimi voditelji sami zase 'čreda bikov s teleti ljudstev', kakor pravi psalmist. Da bi spregledali, da je treba iskati najprej Božje kraljestvo in njegovo pravičnost in vse drugo nam bo navrženo.


Cerkev je bila polna vojaških veteranov.

Poudaril je, da je v vsakem spopadu gotovo tudi nekaj zlobe in hudobije. »Hkrati pa ni nobenega dvoma, da je vsako nasilje tudi velika zmota in zabloda.«

Prišli so številni predstavniki vojskujočih držav

Maše so se udeležili vojaški ordinariji držav, ki so nastale po razpadu Avstro-Ogrske in so se v letih 1915–1017 bojevali v dvanajstih bitkah soške fronte, vojaški ordinarij Republike Italije, predstav­niki cerkva in verskih skupnosti, ki so na soški fron­ti imele svoje kurate, ter predstavniki cerkvenih in civilnih oblasti.  Pred spominsko mašo je v ba­ziliki nastopil orkester Slovenske vojske. Pri maši so peli trije župnijski zbori, iz Levpe, Kala nad Kanalom in zbor novogoriške konkatedrale  Kristusa Odrešenika, ki ga je pripravil njihov zborovodja Matej Petejan. Na orglah jih je spremljal Uroš Cej, skupni dirigent je bil Lojze Kobal. Po maši je v baziliki nastopil moški pevski zbor Razpotje s sporedom pesmi v jezikih različnih narodov. V nedeljo, 28. oktobra, so na Cerju položili vencev pred spomeni­kom vsem ubitim.


Prikaz uniform, ki so si bile nekoč sovražne.

Pred spominsko mašo je v ba­ziliki nastopil orkester Slovenske vojske, pri maši je pel mešani pevski zbor iz Levpe, takoj po maši pa je v baziliki nastopil moški pevski zbor Razpotje s sporedom pesmi v jezikih različnih narodov.


Zdaj je v ospredju pozdrav miru.

V nedeljo, 28. oktobra, so na Cerju položili vencev pred spomenikom vsem ubitim.

Foto: Ivo Žajdela