Na Sveti Gori bo jutri, v soboto, 26. novembra 2011, ob 16. uri maša ob osemdeseti obletnici smrti goriškega nadškofa dr. Frančiška Borgija Sedeja (1854–1931), ki jo bo daroval koprski škof msgr. Metod Pirih, somaševal pa bo tudi goriški nadškof metropolit msgr. Dino De Antoni, sporočajo s Tiskovnega urada SŠK.

Nadškof metropolit dr. Frančišek Borgija Sedej velja za škofa pričevalca in je bil zadnji goriški nadškof slovenskega rodu. Rodil se je 10. oktobra 1854 v Cerknem. Maturiral je na frančiškanski gimnaziji, v duhovnika je bil posvečen leta 1877. Na Dunaju je doktoriral leta 1884. Biblične vede je najprej predaval v Gorici, kasneje pa tudi na Dunaju. V škofa je bil posvečen 25. marca 1906 v Gorici. Med prvo svetovno vojno se je 27. julija 1915 s semeniščem umaknil v stiški samostan. Ko se je leta 1918 vrnil v Gorico, se je posvetil obnovi škofije v materialnem in duhovnem smislu; v tistem času je bilo na ozemlju škofije porušenih tudi mnogo cerkva. Želel je biti dober škof za tamkaj živeče Slovence, Italijane in Furlane. Fašisti so si z vso močjo prizadevali, da bi ga odstranili. Ko je leta 1923 ustanovil goriško Mohorjevo družbo, mu te odločitve niso šteli v dobro. Ko duhovniki v šolah niso več smeli poučevati verouka v slovenskem jeziku, so omenjeno dejavnost nadaljevali v bogoslužnih prostorih oz. cerkvah. Fašistično nasilje se je stopnjevalo. Nadškof Sedej je iz Rima dobil namig, naj odstopi. Z mesta goriškega nadškofa metropolita je odstopil 23. oktobra 1931, 1. novembra istega leta pa se je poslovil od nadškofije. Že 5. novembra je zbolel in 28. novembra istega leta strt od vsega hudega tudi umrl. Pokopan je v baziliki na Sveti Gori, za katero si je zelo prizadeval, da so jo ponovno zgradili. Njene posvetitve ni dočakal. Za Slovence na Goriškem je letih različnih preizkušenj predstavljal trdno versko, moralno in narodnostno oporo.

Besedilo o nadškofu Sedeju je pripravil p. Zdravko Jakop OFM.

Povezave: http://oreh.pef.uni-lj.si/~markor/Stefan/sr_0200_fbsspnabor/index.htm