»Stota obletnica rojstva slikarja, scenografa, kostumografa in likovnega teoretika Milana Butine je priložnost, da se spomnimo njegovih ustvarjalnih dosežkov; je priložnost, da ga kot pomembnega ustvarjalca in utemeljitelja likovnoteoretskih praks na Slovenskem (ponovno) predstavimo širši javnosti,« je dejala na odprtju razstave Bernarda Stenovec, vodja razstavne dejavnosti v Zavodu sv. Stanislava; razstavo so pripravili v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Kočevje in Slovenskim gledališkim inštitutom, slike za razstavo – slikarjev umetniški opus obsega blizu tisoč evidentiranih del – je posodila tudi slikarjeva hčerka Darja Butina.

Slikarjev umetniški opus obsega blizu tisoč evidentiranih del. FOTO: Tatjana Splichal

Dvodelna razstava

Razstava v Zavodu sv. Stanislava je zasnovana dvodelno: v Kregarjevem atriju je predstavljen Milan Butina kot izvirni ustvarjalec tihožitij, pri čemer so izpostavljena predvsem študijska tihožitja, na podlagi katerih je utemeljeval svoja likovnoteoretska spoznanja; v Meršolovem atriju pa je predstavljeno njegovo gledališko ustvarjanje, in sicer s scenografskimi osnutki, fotografijami in maketo. Razstava je obogatena z elementom avtorjeve scenografske zasnove za predstavo Pesem o luzitanskem strašilu (Peter Weiss), ki jo je izdelal leta 1967/68 za MGL.

Avtorja in njegovo delo je predstavil akademik prof. dr. Jožef Muhovič. FOTO: Tatjana Splichal

Akademik Muhovič: »Pol stoletja po Butinovi smrti ohranja aktualnost«

Avtorja in njegovo delo je predstavil akademik prof. dr. Jožef Muhovič. »Zgodbe o Milanu Butini ni mogoče pripovedovati niti kot zgodbe o likovnem praktiku niti kot zgodbe o likovnem teoretiku, saj je oboje v eni osebi. Prav to dejstvo pa zelo verjetno botruje temu, da četrt stoletja po njegovi smrti njegova praksa in njegova teorija še vedno ohranjata aktualnost in intelektualno svežino. In ju celo še potencirata,« je dejal Muhovič, ko je govoril o pomenu Butinovega ustvarjanja v slovenskem prostoru. »Pred stotimi leti je Oswald Spengler v delu Zaton zahoda zapisal: 'Nekoč bosta zadnji Rembrandtov portret in zadnji Mozartov takt prenehala obstajati – čeprav se bosta morda obarvano platno in list papirja z notami ohranila –, in sicer zato, ker bosta izginila zadnje oko in zadnje uho, ki bi jima bilo njuno sporočilo še dostopno',« je navedel Muhovič in sklenil, da »v tej luči lahko rečem, da je Milan Butina z vsem svojim delom do današnjih dni svež in prepričljiv branik pred zdrsom v tragični mrk likovne občutljivosti in humanosti, pred katerim, morda ne tako brez razloga, kakor je morda videti v naši digitalni eri, svari Spengler.«

Glasbeni program ob odprtju je oblikovala učenka GŠ Matije Tomca, violinistka Lana Rupnik iz razreda prof. Draga Arka. FOTO: Tatjana Splichal

Kdo je bil Milan Budina?

Rodil se je leta 1923 v Kočevju; slikati je začel že v nižjih razredih realne gimnazije, z vstopom na akademijo se je popolnoma predal likovni umetnosti in likovnemu raziskovanju. Po diplomi leta 1951 je dobil zaposlitev v Mestnem gledališču ljubljanskem, kjer je ustvaril več kot 90 scenografij in kostumografij, poleg tega se je posvečal študiju in raziskovanju likovne teorije. Bil je profesor na Srednji šoli za oblikovanje v Ljubljani, leta 1975 je bil izvoljen za docenta za likovno teorijo in likovno metodiko na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Nadaljeval je s podiplomskim študijem na Oddelku za filozofijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je 1979 magistriral in tri leta pozneje še doktoriral. Od leta 1981 do upokojitve leta 1990 je bil zaposlen na Oddelku za tekstilno tehnologijo Fakultete za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani. Vseskozi je neumorno risal in slikal. Sprostitev je našel predvsem v slikanju narave in bližnje okolice. Svoja teoretska dognanja je tako na bolj sproščen, spontan način preizkušal na krajinskih upodobitvah, slikal je tudi tihožitja, portrete, žanrske prizore in figuralne upodobitve. Upokojil se je leta 1990, vendar je še naprej slikal, raziskoval in predaval – vse do smrti leta 1999.

Glasbeni program ob odprtju je oblikovala učenka GŠ Matije Tomca, violinistka Lana Rupnik iz razreda prof. Draga Arka.