Venec je predsednik republike položil ob navzočnosti častne čete Slovenske vojske.

Društva Združeni ob Lipi sprave, Nova Slovenska zaveza in Vseposvojitev so na Dan krivde, odpuščanja in sprave za vse žrtve ob Lipi sprave na Žalah v Ljubljani pripravili v ponedeljek, 15. junija, spominsko žalno slovesnost.

Letos je bila spominska slovesnost ob 30. obletnici Lipe sprave in svobodnih volitev.

Dr. Janez Juhant je spomnil, da je ob 75. obletnici konca vojne in pobojev po njej čas, da državni organi opravijo svojo dolžnosti za odpravo posledic boleče preteklosti.


Govor dr. Janeza Juhanta

Združeni ob Lipi sprave so že večkrat vložili izjavo, ki jo je pripravil ustanovitelj Stanislav Klep. Njene osnovne točke so skupno iskanje resnice ter priznanje zločinov ter prevzem odgovornosti zanje s strani organizatorjev in danes v imenu njih naslednikov oziroma države. Mednje sodi dostojen pokop mrtvih.

Z Novo Slovensko zavezo, Komisijo pravičnost in mir in našim društvom Združeni ob Lipi sprave so to prek Urada ZN za človekove pravice v Ženevi naslovili na slovenske organe.

Nihče ne bo namesto nas prevzel te naloge

Ali je to v teh pregretih časih, ko naj bi se ne ukvarjali z ideološkimi temami, sploh mogoče, se je vprašal govornik. Kljub njihovemu domnevnemu odklanjanju se politiki, mediji in celotna javnost z njimi namreč stalno ukvarjajo in ravno zato bi bil tak dogovor o resnici preteklosti nujen za demokratično delovanje države, njenih družbeno-političnih uredb in za preživetje in blagor državljanov.


Molitev je opravil pomožni škof Franc Šuštar.

»Brez tega dogovora se bomo razvojno težko premikali naprej. Nihče ne bo namesto nas prevzel te naloge, zato si dajmo poguma in stopimo na pot sprave, začnimo se v državi pogovarjati o konkretnih zadevah našega sobivanja in prenehajmo metati polena pod noge tistim, ki delujejo v to smer. Hvaležen sem vsem, tudi Vam spoštovani gospod predsednik Pahor, za pogum na tej poti.«

Eno pomembnih simbolnih in stvarnih dejanj, ki so vodile do vrha demokratične pomladi

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je k Lipi sprave položil venec. V nagovoru je spomnil, da je pred dvema letoma prvič priredil v predsedniški palači sprejem za dogodek, ki je bil eden v vrsti tistih, ki so privedli do prvih demokratičnih volitev in samostojne države. Šlo je za obeležitev ustanovitve Odbora za varstvo človekovih pravic, ki ga je takrat vodil Igor Bavčar. Potem je to storil še sedemkrat in lansko leto sem v tem času priredil v predsedniški palači sprejem ob 30. obletnici posaditve Lipe sprave.


Venec predsednika republike

»Zdi se mi, da moramo to dejanje, posaditev Lipe sprave, pred 31 leti tudi danes razumeti kot eno pomembnih simbolnih in stvarnih dejanj, ki so vodile do vrha demokratične pomladi, do prvih demokratičnih volitev, mirnega prehoda v demokratično družbo in do ustanovitve lastne države.

V teh tridesetih letih se je marsikaj spremenilo, mislim da tudi odnos do sprave. Zlasti bi si dovolil oceno, da zlasti v zadnjih petih, šestih letih lahko z veseljem opažam, da glede usodnih dogodkov med drugo svetovno vojno in po njej, ki so tako zaznamovali naš slovenski rod, ni več toliko sovražnega govora, kot ga je bilo nekoč.«


Kvartet Krt je zapel več pesmi.

Želeli si, da tudi glede vseh drugih danes aktualni vprašanj ne bi bilo sovražnega govora in da bi prevladala strpnost. Ne nazadnje je strpnost konstitucionalnega pomena za spravo.

Upanje, da bosta zmagala resnica in s tem pravica

Dejal je, da je sprava stanje duha. »Zelo pomembno je, da negujemo strpnost, pa tudi v pogledu na polpreteklo zgodovino, da se izogibamo vsem vrstam sovražnosti, tudi govora glede teh vprašanj. V zadnjih letih tudi zaradi simbolnih in stvarnih korakov, ki jih je država že opravila, mnoge pa na tej poti še mora, lahko opazimo premik, čeprav verjetno sprave ni mogoče meriti. Premik, ki nam vzbuja upanje, da bosta zmagala resnica in s tem pravica.«


Občuteno je v pesniški besedi spregovoril pesnik Tone Kuntner.

Meni, da imajo glede dogodkov v polpretekli zgodovini, tako v vojni kot po njej, danes glavno vlogo zgodovinarji, tudi če se med seboj ne strinjajo, da med ljudmi glede tega ni več tako surovega sovraštva, kot je bilo na predvečer demokratične pomladi in po njej, tudi v 90. letih.

»To je, ne samo za našo generacijo, zlasti za generacijo, ki je bila osebno priča tem tragedijam, na vseh straneh, zlasti za mlado generacijo, je to neverjetnega pomena, če imamo vsaj malo prav v oceni, da se stvari premikajo naprej. Gotovo bodo glede nekaterih delikatnih vprašanj, ki jim zdaj še nismo kos, dozorel čas, da jim bomo.« Zato globoko verjame, da je mogoče verjeti v to in samo če močno verjamemo, da so stvari mogoče, je tudi take mogoče doseči.

Spomnimo se tistih pogumnih mož in žena, ki so posadili Lipo sprave

Borut Pahor je dejal, da se v tem smislu ob Lipi sprave že tradicionalno zberemo, danes se mu zdi že več kot običajno, zato da se spomnimo tistih pogumnih mož in žena, ki so posadili Lipo sprave, ki ni ta, ki se je zdaj tako čudovito razrasla in ji želimo, da bi še naprej tako čudovito svetila v prihodnost s svojim razvojem.


Predsednik Pahor s častno četo slovenske vojske.

»Ampak, neka druga, ki je bila izruvana in potem nadomeščena, in tako naprej, kar samo ilustrira na simbolni ravni trnovo pot, ki jo povezana slovenska družba, potem ko je bila pred tri četrt stoletja razklana in je bila potem takšna še dolgo desetletij, danes vendarle bolj povezana in je obet za našo lepšo prihodnost, zlasti naše mlade generacije. Rad bi končal z Antigonino mislijo: Ne da sovražim, da ljubim, sem na tem svetu.«

Na koncu je opravil molitev pomožni škof Franc Šuštar.

Govor dr. Janeza Juhanta je v priponki.


Žale, Lipa sprave, govor Janez Juhant, 15. 6. 2020.doc

Foto: Ivo Žajdela