V Armeniji so minuli konec tedna obhajali spominski dan na pokol Armencev, t.i. Metz Yeghern ali »veliko zlo«, med katerim je leta 1915 v grozljivem pokolu življenje izgubil poldrugi milijon pol Armencev. Različne spominske slovesnosti in molitvena srečanja so priredili tudi v Rimu.



V nedeljo je rektor Papeškega armenskega kolegija Nareg Naamoian v cerkvi sv. Nikolaja Tolentinskega vodil slovesno bogoslužje v armenskem obredu, v soboto pa so pripravili molitveno bdenje, ki se ga je udeležil tudi kardinal Leonardo Sandri, prefekt Kongregacije za vzhodne Cerkve. V kratkem nagovoru je dejal, da se »zla kot takega ne gre ne spominjati ne praznovati«, spominjati in praznovati pa je treba »življenje, ki nam je kljub bolečini in trpljenju podarjeno od Boga. Treba je slaviti luč, ki je nenehno sijala in podpirala srca naših bratov in sester, mučencev pred enim stoletjem in tudi teh, ki danes na Bližnjem Vzhodu še vedno doživljajo trpljenje in preganjanja.«

Ob 101. obletnici pokola Armencev je kardinal Sandri spregovoril tudi za Radio Vatikan. Kot je dejal, »spominjanje vedno predstavlja pot, ki jo je treba opraviti, da ne bi pozabili strašnih dogodkov človeške zgodovine«. Te dogodke je označil kot »čas očiščevanja, da bi spoznali veličino in globino zlobnosti človeškega srca«. Seveda pa se ne smemo okleniti preteklosti, ampak se je treba »odpreti za prihodnost, spravo in sobivanje«. Po kardinalovih besedah se je zato skoraj obvezno spominjati preteklosti, težkih sramotitev človeškega dostojanstva, kot so denimo vojne, preganjanja in krivice, storjene človeku, da bi se rodilo novo upanje.

Mučeništvo armenskega naroda pa tudi danes še vedno povzroča mnoge napetosti. Kardinal Sandri je dodal, da rane ostajajo in izrazil upanje, da se bo s pomočjo mednarodne skupnosti našla pravična in trajna rešitev za spor v Gorskem Karabahu, ki bi lahko prinesel težke posledice dvema narodoma.

Kardinal Sandri je spregovoril tudi o apostolskem potovanju papeža Frančiška v Armenijo, ki je na programu med 24. in 26. junijem letos. Sveti oče bo tam našel armensko apostolsko Cerkev, ki je odprla vrata tudi za katoliško Cerkev. Po komunizmu katoliška Cerkev ni veljala nič, Janez Pavel II. pa ji je omogočil možnost obstoja. Papež Frančišek se bo med svojim obiskom lahko srečal z ljudmi in izrazil svojo bližino vsem, predvsem pa trpečim. Kardinal je obisk označil kot napoved boljšega sveta, kjer so preseženi spori in tiste stvarnosti, ki škodujejo človeškemu življenju. V papeževem obisku vidi dve razsežnosti: papeža, ki kot škof in pastir prihaja, da bi srečal ljudi, odprl srce in razširil roke vsakemu, ki to potrebuje, obenem pa Frančišek »preroško oznanja prihodnost, ki bi jo vsi mi morali uresničiti v skladu s svojimi zmožnosti in odgovornostmi«.

Kardinal Sandri je izrazil upanje, da bodo pričakovanja o papeževem obisku postala stvarnost za ves armenski narod. »Bilo bi čudovito, če bi papeževo sporočilo prispevalo k veličini duše, da bi videli Armenijo, ki ima pred seboj odprto prihodnost in ki lahko mednarodni skupnosti prinese svoje vrednote … Kavkaz mora biti most in ne ločitveni zid … most, ki povezuje Vzhod in Zahod.«

Vir: Radio Vatikan
Foto: RV / ANSA