Pogajanja o sporazumu med Svetim sedežem in Črno goro so očitno tik pred zaključkom. Predvidoma maja ali junija letos naj bi črnogorski predsednik Filip Vujanović odpotoval v Vatikan in tam dokument tudi podpisal, je minuli ponedeljek napovedal za Črno goro pristojni vatikanski odposlanec nadškof Alessandro D'Errico. Pogajanja naj bi se zaključila v teh dneh z vstavitvijo manjših popravkov na željo vlade ministrskega predsednika Igorja Lukšića.

Konkordat bo nadomestil dosedanjo pogodbo, ki je bila sklenjena leta 1886 s tedanjo kneževino Črno goro. Z večino drugih postkomunističnih držav v srednji, vzhodni in južni Evropi je Sveti sedež ustrezne pogodbe med državo in Cerkvijo uredil po letu 1990.

V Črni gori živi okoli dvaindvajset tisoč katoličanov. Večji del prebivalstva pripada pravoslavni Cerkvi. Katoliška Cerkev je organizirana v dveh škofijah: v nadškofiji Bar, ki je bila ustanovljena že leta 1034, in v škofiji Kotor. V nadškofiji Bar več kot polovica katoličanov govori albanski jezik. Drugi del katoličanov v Baru, pa tudi v Kotorju, je večinoma Hrvatov, njihov materni jezik pa je hrvaško-črnogorski.

Cerkvenopolitično Kotor že dolgo pripada hrvaški nadškofiji Split-Makarska. Kotorski škof je tako tudi član Hrvaške škofovske konference.

Črnogorska vlada načrtuje tudi sporazum z obema pravoslavnima Cerkvama v deželi, ki jima pripada okoli 72% večinskega prebivalstva. Obe Cerkvi druga drugo tudi uradno priznavata.