Med 26. septembrom in 10. oktobrom že 30. leto zapored potekajo Dnevi evropske kulturne in otrokom namenjen Teden kulturne dediščine. Program s 400 prireditvami, povezanih s kulturno dediščino, ki imajo skupno geslo Spoznaj? Varuj! Ohrani. pripravljajo v 150 krajih po vsej državi, v zamejski Italiji in madžarskem Porabju. Pri pripravi programa je sodelovalo skoraj 500 organizacij oziroma zavodov s področij ohranjanja in varovanja dediščine ter kulture, občin, krajevnih in vaških skupnosti, društev, otroških vrtcev, šol in fakultet, knjižnic, turističnih organizacij ter več tisoč posameznikov.

»Letošnji Dnevi evropske kulturne dediščine poudarjajo duhovne razsežnosti kulturne dediščine, ki opredeljuje naš način življenja in dojemanje sveta ter nenadomestljivost prenosa znanja o tem v obliki vseživljenjskega učenja,« je v programsko knjižico dogodkov zapisala Jelka Pirkovič, v. d. generalnega direktorja Direktorata za kulturno dediščino: »Številni dogodki in prireditve so plod predanega dela društev, ustanov in posameznikov, ki ves čas prejemajo, ohranjajo in bogatijo doto dediščinske preteklosti ne le za nas, temveč predvsem za mlade. Vse to temelji na zavedanju, da s spoznavanjem, varovanjem in ohranjanjem naše dediščine krepimo temelje slovenske kulture in s tem identiteto slovenskega naroda, kar nas bogati in nam zagotavlja prepoznavnost v Evropi in svetu.«

Da dediščina obstane le, če jo z odprtimi rokami in srcem sprejemamo od svojih predhodnikov, po svojih močeh bogatimo in predajamo tistim, ki prihajajo za nami pa je zapisal Jernej Hudolin, generalni direktor Zavoda za varstvo kulturne dediščine: »Dnevi so prireditev, ki je s široko zastavljenim konceptom dokazala, da je dediščina doma povsod, in vzpostavila slovenski kutlurni prostor tudi onkraj meja naše države.« Hudolin je na tiskovni konferenci, ki je bila prvih dan DKD (26. septembra) v Semiču poudaril pomembnost izobraževanja o kulturni dediščini in njeno tesno povezanost z identiteto in razvojem skupnosti: »O vrednotah kulturnega prostora, v katerem živimo in ki jih najbolj neposredno odraža prav naša živa in materialna kulturna dediščina, se moramo učiti in jih raziskovati.«

Nastanek Dnevov evropske kulturne dediščine sicer sega v leto 1984, ko so v Franciji pripravili dneve odprtih vrat in s tem omogočili ogled težje dostopnih kulturnih spomenikov. Pobudo so leto kasneje sprejele še druge evropske države, pod okriljem Sveta Evrope in ob podpori Evropske komisije pa je leta 1991 prerasla v Dneve evropske kulturne dediščine. Med prvimi državami se jim je priključila tudi Slovenija.

Številni dogodki bodo v cerkvah ali drugih sakralnih prostorih. Med drugim pripravljajo voden ogled cerkve sv. Urbana na Godoviču, ogled in delavnice v frančiškanskem samostanu na Kostanjevici, voden ogled podružnične cerkve iz poznega srednjega veka na Straži, v Trebnejm pa so prirpavili dogodek ob stoletnici rojstva znanih Trebanjcev: nadškofa Alojzija Šuštarja in operne pevke Vilme Bukovec. Posebej so se v DKD vključili v Zavodu sv. Stanislava, dogodke so naslovili Več kot slutiš, nosiš v sebi - poleg bogate snovne dediščine bodo spoznavali tudi literarne in glasbene ustvarjalce, ki so se šolali v zavodu, kasneje pa so pomembno sooblikovali kulturno dogajanje na Slovenskem (več https://katoliska-cerkev.si/dnevi-evropske-kulturne-dediscine-v-zavodu-sv-stanislava. )

Program vseh 400 dogodkov po slovenskih krajih na spletni strani https://www.zvkds.si

Marijina cerkev v Straži pri Novem mestu