Osnovno šolo sem obiskoval v domačem kraju, v Preserjah pri Radomljah, obenem pa tudi glasbeno šolo, kjer sem igral violončelo. Maturiral sem na Gimnaziji Domžale, kjer sem stkal lepe odnose s profesorji in sošolci.

Pobrskali smo po našem arhivu in našli intervju iz Naše družine (objavljen leta 1998), v katerem sta spregovorila Jožica in Marjan Šuštar, starša letošnjega novomašnika. Nekaj utrinkov iz preteklosti si lahko preberete na tej povezavi.

Po maturi sem se vpisal na Teološko fakulteto in v Bogoslovno semenišče v Ljubljani. Odločitev za duhovništvo je v meni počasi in postopno rasla in zorela. Že od nekdaj me je veselilo sodelovanje pri maši, tako na koru, kjer sem vso osnovno šolo pel pri otroškem pevskem zboru, kot tudi pri ministrantih, ki sem se jim pridružil po prvem svetem obhajilu.

Tudi med tednom sem rad hodil k maši in pomagal župniku. Vsa leta sem sodeloval pri ministrantskih kvizih v znanju in nogometu na škofijski ravni, od koder smo vedno prišli s kakšnim pokalom. Pred prejemom zakramenta svete birme sem se odločil, da bom v času priprave na birmo vsak dan hodil k maši. Ta odločitev potem ni veljala samo do birme, ampak traja še danes.

Ne boj se, samo veruj! (Mr 5,36)

Trije svetli zgledi in dokončna odločitev v Assisiju

Pri moji odločitvi za duhovništvo so zelo pripomogli tudi dobri zgledi duhovnikov in pogovori z njimi. Trije, ki so najbolj pomembno vplivali na mojo odločitev, so bili stric škof Franc Šuštar in župnika Lojze Hostnik in Anton Dobrovoljc. S svojim duhovniškim življenjem, kako so živeli svoje duhovništvo, kako so bili vsak na svoj način blizu ljudem in jih vodili skozi življenje, so bili tisti smerokaz, ki mi je pokazal, da je duhovništvo lepo poslanstvo, saj vodi ljudi k Bogu, ki je smisel in cilj našega življenja.

Posebno mi bo ostal v spominu tudi pogovor in nasvet župnika v Portorožu Vinka Paljka. Ko sem ga vprašal o njegovi odločitvi za duhovništvo, mi je rekel, da je pri tem poklicu najpomembnejše to, da te to delo veseli in boš pri njem srečen.

Ko te neki poklic veseli, je to znamenje, da te Bog vabi in kliče, da temu klicu slediš. Dokončno odločitev za vstop v semenišče sem naredil na duhovnih vajah v Assisiju dve leti kasneje, ko sem jasno začutil, da me Bog kliče v duhovništvo, da želi, da mu sledim.

Po šestih letih življenja, oblikovanja in osebne rasti v bogoslovskem občestvu, na pastoralnih praksah na različnih župnijah lahko znova rečem, da mi za to odločitev ni žal. Vsak dan bolj sem prepričan, da je služenje Kristusu in njegovi Cerkvi lepo, a odgovorno poslanstvo.

Janez Pavel Šuštar bo mašniško posvečenje prejel v sredo, 29. junija (ob 9. uri), novo mašo pa bo daroval v župniji Homec, 10. julija, ob 10. uri.