Papež Benedikt XVI. je včeraj sprejel poverilna pisma šestih novih veleposlanikov pri Svetem sedežu, in sicer iz Moldavije, Ekvatorialne Gvineje, srednjeameriške države Belizeja, Sirije, Gane in Nove Zelandije. Kot poročajo pri Radiu Vatikan, je sveti oče v skupnem govoru izpostavil, da zaščita okolja ne sme biti pogojena s političnimi in gospodarskimi cilji. Države je pozval k uporabi čistih energij ter izogibanju tehnologij, ki so človeku škodljive.

Po besedah svetega očeta je bila prva polovica tega leta zaznamovana s številnimi tragedijami, ki so prizadele naravo, tehnologijo in osebe.A najpomembnejši je človek, ne tehnika in ne posamezni interesi, je poudaril Benedikt XVI. ter izpostavil, da človek, kateremu je Bog zaupal upravljanje narave, ne sme biti predmet tehnologije in podvržen njeni prevladi. Ta zavest mora države pripeljati do skupnega razmisleka o bližnji prihodnosti planeta in o njihovi odgovornosti do našega življenja in tehnologije.

Človeška ekologija je nujni imperativ, je prepričan papež Benedikt XVI. Kot prednostna politična in gospodarska področja držav je izpostavil osvojitev življenjskega sloga, ki spoštuje okolje in podpira raziskovanje in izkoriščanje čiste energije, spoštljive do stvarstva in neškodljive za ljudi. Kot je dejal sveti oče, je potrebno na novo pogledati naš pristop k naravi, ki ne sme biti le uporabni prostor, pri tem pa je opozoril, da brez življenjskega sloga, ki spoštuje zavezo med človekom in naravo, lahko človeška družina izgine. Vse države si morajo prizadevati za zaščito narave in ji pomagati, da opravlja svojo temeljno nalogo v preživetju človeštva, je dejal Benedikt XVI. Združeni narodi naj bi bili primeren kraj za tovrstni razmislek, ki ne sme biti zatemnjen s pristranskimi političnimi in gospodarskimi interesi in katerega cilj mora biti solidarnost, ki seže onkraj osebnega interesa.

O vlogi tehnologije je Benedikt XVI. povedal, da je izkoriščanje njenih zmožnosti povezano z ekološkimi in družbenimi nesrečami. Prepogosto pozabljamo, da je napredek človeška stvaritev in mora potekati v korist človeškega dela in ne tehnologije. Pretirano poudarjanje tehnologije in miselnost, da je tehnologija izključni razlog napredka ali sreče, pa pomeni spreminjanje človeka v potrošniško blago, je opozoril papež. Dovolj je pogledati škodo, ki jo povzroča napredek, in nevarnosti, ki jih človeštvu prinaša vsemogočna in nekontrolirana tehnika. Ošabnost, ki jo poraja, je našo družbo privedla v nepopustljiv ekonomizem in v hedonizem, ki subjektivno in egoistično določa človeško obnašanje, je zatrdil Benedikt XVI. in dodal, kako je torej nujno, da raziskovalec ali znanstvenik zna povezati tehnologijo s trdno etično razsežnostjo ter tako pomagati naravi, da se razvija v smeri, ki jo je želel Stvarnik.

Vlade pa bi morale pospeševati humanizem, ki spoštuje duhovno in versko razsežnost človeka, je poudaril papež. Spoštovanje pravičnosti in miru omogoča izgradnjo družbe, ki podpira samo sebe s tem, ko podpira družino in zavrača prevlado denarja. Taka država živi iz polnosti življenja svojih državljanov, ki se zavedajo lastnih odgovornosti in možnosti uveljavljanja lastnih prepričanj, je še zatrdil sveti oče in dodal, da je naravna usmerjenost k resnici in dobremu vir dinamizma, ki ustvarja željo po skupnem delu za obče dobro.