Pravilnik je bil torej od 20. avgusta v medresorskem usklajevanju, pričakovanja, da bo sprejet do sredine septembra, pa so se izkazala za točna. 18. septembra je usklajeni pravilnik podpisal minister za obrambo Valentin Hajdinjak, istega dne je objavljen v elektronskem uradnem listu, veljati pa bo začel 15. dan po objavi, torej 3. oktobra.

Pravilnik določa, da se prenos in pokop posmrtnih ostankov žrtev izvedeta ob spoštovanju dostojanstva in trajnega spomina na žrtve, upoštevajoč verske, kulturne in druge okoliščine.

Pokop na Žalah

Kaj torej prinaša ta podzakonski akt?

Pravilnik določa pogoje za pieteten prenos in pokop posmrtnih ostankov vseh še nepokopanih slovenskih in tujih žrtev vojn in revolucije na pokopališču Žale v Mestni občini Ljubljana, uporabljal pa se bo tudi za prenos in pokop posmrtnih ostankov naknadno ekshumiranih žrtev.

Pravilnik določa način sodelovanja ministrstva, pristojnega za varstvo vojnih grobišč, upravljavca pokopališča, izvajalca pogrebne dejavnosti, morebitnih drugih pristojnih organov in Komisije Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč pri pripravi in izvedbi pietetnega prenosa ter pokopa posmrtnih ostankov žrtev.

Pravilnik določa, da se prenos in pokop posmrtnih ostankov žrtev izvedeta ob spoštovanju dostojanstva in trajnega spomina na žrtve, upoštevajoč verske, kulturne in druge okoliščine. Pri vseh dejanjih se zagotavljajo sledljivost posmrtnih ostankov žrtev, preprečitev njihove zamenjave ali izgube ter dokumentiranost predaje, prevzema, prenosa in pokopa.

Pri določitvi območja pokopa posmrtnih ostankov žrtev se upoštevajo možnost trajne ureditve in vzdrževanja pokopnega mesta, dostopnost za javnost, pietetni značaj prostora in možnost poznejšega pokopa naknadno ekshumiranih žrtev.

Določitev območja pokopa

Kot je splošno znano, je eden ključnih problemov v zvezi s pokopom izkopanih žrtev določitev pokopnega mesta. Letošnja novela zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev je za to določila ljubljanske Žale, kar je tudi želja oz. pričakovanje svojcev.

Kako bo torej, skladno s sprejetim pravilnikom, izvedena določitev območja pokopa posmrtnih ostankov žrtev?

Pristojno ministrstvo, ki v sodelovanju s komisijo za prikrita grobišča pripravi predlog območja pokopa, se pred njegovo določitvijo o njem posvetuje z upravljalcem pokopališča (torej pristojnimi na Žalah). Pri tem upošteva pogoje, ki izhajajo iz predpisov, in pridobi soglasja, kadar so ta potrebna na podlagi predpisov, ki urejajo pokopališko in pogrebno dejavnosti, varstvo vojnih grobišč in varstvo kulturne dediščine.

Pri določitvi območja pokopa posmrtnih ostankov žrtev se upoštevajo možnost trajne ureditve in vzdrževanja pokopnega mesta, dostopnost za javnost, pietetni značaj prostora in možnost poznejšega pokopa naknadno ekshumiranih žrtev.

Pogoji za prenos

Kateri pogoji pa bodo morali biti izpolnjeni za prenos posmrtnih ostankov žrtev?

Pravilnik določa, da morajo biti pred prenosom posmrtnih ostankov žrtev med drugimi zagotovljeni naslednji pogoji: določeno območje pokopa ali shranitve posmrtnih ostankov na pokopališču Žale; sprejeta odločitev o načinu ureditve pokopnega mesta, grobnice, kostnice ali druge ustrezne pokopališke ureditve; urejena dokumentacija o grobišču oziroma lokaciji najdbe, izkopu, začasni hrambi in opravljenih postopkih najdbe; označitev krst oziroma pokopnih vreč z enolično evidenčno oznako, ki omogoča povezavo posmrtnih ostankov z grobiščem oziroma lokacijo najdbe; izbran izvajalec prenosa in pokopa oziroma določeni izvajalci posameznih nalog.

Če identiteta posameznih žrtev ni znana, se posmrtni ostanki pokopljejo in označijo s skupnim spominskim obeležjem.

Način izvedbe in sodelovanje s svojci oz. nevladnimi organizacijami

Kako pa bo izveden pokop ostankov žrtev? Če identiteta posameznih žrtev ni znana, se posmrtni ostanki pokopljejo in označijo s skupnim spominskim obeležjem. O izvedenem pokopu posmrtnih ostankov žrtev izvajalec pogrebne storitve sestavi zapisnik, ki vsebuje datum, kraj, način, podatke o izvajalcih pokopa posmrtnih ostankov žrtev in sklic na dokumentacijo o izvoru posmrtnih ostankov žrtev. Sestavni del zapisnika je tudi shema pokopališča, iz katere so razvidni razporeditev pokopnih mest posmrtnih ostankov žrtev, njihovo označevanje oziroma oštevilčenje in povezava z evidenčnimi oznakami posmrtnih ostankov ali skupin posmrtnih ostankov žrtev.

Pravilnik opredeljuje tudi sodelovanje s svojci žrtev in nevladnimi organizacijami pri pripravi in izvedbi pietetnega prenosa ter pokopa posmrtnih ostankov žrtev, in sicer s svojci takrat, kadar so posmrtni ostanki identificirani, kadar pa identifikacija ni mogoča, pristojno ministrstvo sodeluje z nevladnimi organizacijami, ki združujejo svojce žrtev ali zastopajo njihove interese.

Kmalu še več informacij

Pravilnik, kot že zapisano, začne veljati v začetku oktobra, več informacij na to temo pa lahko pričakujemo že naslednji teden; tudi informacije o načinu izvedbe postopkov identifikacije oz. oddajanja DNK vzorcev, ki jih je nedavno v svojem govoru v nekdanjem ženskem komunistične koncentracijskem taborišču Ferdreng napovedala Alenka Jeraj. Spomnimo: poslanka državnega zbora je med drugim napovedala: »17. in 19. novembra letos – pa potem tudi kasneje – bo možno na policijskih postajah oddati vzorec DNK, ki bo nato poslan v Nemčijo na analizo, da se poveže sorodnike z žrtvami, ki so bile izkopane v zadnjih letih.« Takih žrtev je, kot smo slišali v Ferdrengu, več kot 7000, ogromno pa jih še čaka na trenutek, ko bodo njihovi posmrtni ostanki izkopani iz brezen in rudniških jarkov in bodo dostojno pokopani.

Omenimo še eno zadevo. Po nekaterih informacijah naj bi Mestna občina Ljubljana, ki si po navodilih župana na vsak način prizadeva, da pokopno mesto za izkopane žrtve iz prikritih grobišč in morišč ne bi bile Žale, vložila ustavno presojo novele zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev. Informacijo smo pred nekaj dnevi želeli preveriti pri Mestni občini Ljubljana, a odgovora še nismo prejeli.