Prvi korak: Spreobrni se in veruj

Začetek Jezusovega javnega delovanja je klic k spreobrnjenju: »Čas se je dopolnil in Božje kraljestvo se je približalo. Spreobrnite se in verujte evangeliju!« (Mr 1,15)

Hebrejski glagol šub pomeni vrniti se nazaj k zavezi, k izpolnjevanju zapovedi. Človek se je zavedal ali pa ga je nekdo drug na to opozoril, da je skrenil s poti; zato se ustavi, premisli in odloči: »Vrnem se nazaj, nazaj k pristnemu odnosu z Bogom in k izpolnjevanju postave.« Sprememba navade pa zahteva veliko napora in je včasih le malo rezultatov, zato je bolj muka kot radost, ker je v ozadju predstava o Bogu, ki ukazuje, tudi grozi, ne pa vera v Boga, ki je ljubeči Oče.

Spreobrnjenje ni več zgolj trud, ampak radost, da mi nekdo prihaja naproti s polnimi rokami, s ponudbo: Božje kraljestvo je tukaj.

Jezus pa je prinesel nov pogled na spreobrnjenje. Tudi beseda sama – metanoia v grščini dobi v Jezusovih ustih nov pomen. Z njegovim prihodom se je vse spremenilo. Božje kraljestvo se je približalo, on je, ki prinaša Božje kraljestvo. On je Kralj tega kraljestva, ki ga seje, ustvarja med nami. Zato spreobrnjenje ni več zgolj trud, ampak radost, da mi nekdo prihaja naproti s polnimi rokami, s ponudbo: »Božje kraljestvo je tukaj. Nova doba je tukaj, Bog je tukaj, med vami.«

Br. Štefan jasno izpostavi pomen spreobrnjenja: »Spreobrnite se in verujte ne pomeni dveh stvari, ampak eno samo: Spreobrnite se – torej verujte. Kaj? Verujte, da je Bog ljubezen, da ni strog sodnik ali zahtevnež, ampak, da je bistveno ljubezen.«

Drugi korak: Bog mi zadošča

Spreobrniti se pomeni postati kot otrok. Če v stari zavezi pomeni spreobrnjenje vrniti se nazaj k zavezi, pomeni v novi zavezi vrniti se nazaj k pristnim začetkom resnega življenja z Bogom – k otroškemu zaupanju, ko je Bog moje vse in mu popolnoma zaupam.

Bog Oče nas je poklical, da gradimo Božje kraljestvo, ne pa da na njem gradimo svojo korist.

Ko se učenci sprašujejo, kdo med njimi je prvi, v središču njihovega življenja ni Božje kraljestvo, ampak iskanje svojega mesta znotraj njega. V središču ni Bog, ampak človek. Drugi korak spreobrnjenja pomeni vedno znova odpovedovati se zahtevam ega in se vrniti nazaj na začetek svojega temeljnega odnosa z Jezusom, ko smo rekli: »Bog mi zadošča« in smo to verovali. Ne prilaščajmo si darov, ki so nam bili podarjeni in jih velikodušno delimo. Pri tem koraku moramo osvežiti zavest, da smo otroci ljubečega Boga Očeta, ki nas je poklical, da gradimo Božje kraljestvo, ne pa da na njem gradimo svojo korist.

Tretji korak: Prehod od mlačnosti k gorečnosti Duha

Tretji korak spreobrnjenja je jasno opisan v knjigi Razodetja, kjer stopa v ospredje pismo Cerkve v Laodikeji: »Vem za tvoja dela, da nisi ne mrzel ne vroč. O, ko bi le bil mrzel ali vroč! Ker pa nisi ne vroč ne mlačen, sem pred tem, da te izpljunem iz svojih ust. Bodi torej goreč in se spreobrni!« (Raz 3,15-16)

Tretja raven spreobrnjenja je prehod od mlačnosti (povprečnosti) k duhovni gorečnosti. V Pismu Rimljanom apostol jasno pove, kako narediti ta prehod: »Ne popuščajte v vnemi, temveč bodite goreči v duhu« (12,11).

Kot odgovorni kristjani si moramo tudi sami goreče prizadevati, da bi bili boljši, lepši in pristnejši.

Poznane so tri stopnje spreminjanja v popolnejšo Božjo podobnost: pot očiščevanja, pot razsvetljenja in pot združenja. Kot odgovorni kristjani si moramo tudi sami goreče prizadevati, da bi bili boljši, lepši in pristnejši; tega pa nikoli ne bomo zmogli brez milosti. Sveti Duh je tisti, ki nam daje moč, da začnemo delati določena spokorna dela, ki nas počasi plemenitijo, razsvetljujejo in vodijo bliže Gospodu.

Prispevek lahko v celoti preberete v zadnji številki tednika Družina (9/2022).