Srbska pravoslavna Cerkev se skupaj z vlado v Beogradu bori proti temu, da bi Kosovo postalo član UNESCA. Že julija je zunanji minister Ivica Dačić o tem vprašanju pisal glavnemu tajniku Združenih narodov Ban Ki-Moonu. Dačić v pismu prošnjo Prištine za sprejem Kosova, med drugim s strani Avstrije, Nemčije in ZDA sicer priznanega kot suverene države, v organizacijo ZN za izobraževanje, znanost in kulturo označuje kot »nesprejemljivo v skladu z mednarodnim pravom«.



Večinsko z narodnostno albanskim prebivalstvom poseljeno Kosovo je bilo pred vojno na tem območju v letih 1998/99 srbska avtonomna pokrajina znotraj republike Jugoslavije. Do enostranske razglasitve neodvisnosti je prišlo leta 2008. Približno polovica držav članic Združenih narodov je njegovo neodvisnost doslej že priznala.

Tiskovni predstavnik srbske pravoslavne Cerkve, škof Irinej, je v izjavi za javnost zapisal, da bo njihova Cerkev podprla diplomatska prizadevanja Beograda za zaščito srbske versko-kulturne dediščine na Kosovu. To so storili tudi že v preteklosti. Podpirajo tudi ugotovitev zunanjega ministra, da bi bil enoglasni sprejem Kosova kot samostojno oklicane republike v UNESCO »škodljiv«.

Oblasti v Prištini so na Združene narode naslovile prošnjo, da bi kulturne spomenike, ki so trenutno pod zaščito UNESCA, v prihodnosti razglasili za »kosovsko kulturno dediščino«. Na trenutnem UNESCOvem seznamu so med drugim srbska pravoslavna samostana Visoki Dečani in Gračanica, patriarhat v Peću in cerkev Bogorodice Ljeviske. S sprejemom Kosova v UNESCO bi ti sveti kraji prešli v oskrbo Prištine, kar je za Srbijo povsem nesprejemljivo.

Srbska pravoslavna Cerkev se bo – piše škof Irinej – obrnila neposredno na UNESCO. Organizaciji bodo posredovali informacije in gradivo – tudi pred kratkim v angleškem jeziku objavljeno delo »Zadužbine Kosova« (Kosovski spomeniki). V knjigi so na okoli 1.000 straneh v sliki in besedi predstavljene številne pomembne sakralne zgradbe.

Škof Irinej je poudaril, da se želi glede tega vprašanja obrniti na sestrske pravoslavne Cerkve in tudi na katoliško Cerkev. V zvezi s tem je spomnil na dejstvo, da Sveti sedež Kosova doslej še ni priznal kot samostojne države, čeprav je v začetku 90-ih let prejšnjega stoletja še pred ZDA in Nemčijo priznal Slovenijo in Hrvaško.

Srbska pravoslavna Cerkev se bo glede kulturne dediščine na Kosovu posvetovala tudi z reformatorskimi Cerkvami, z Ekumenskim svetom Cerkva, s Konferenco evropskih Cerkva in z drugimi krščanskimi mednarodnimi organizacijami. Morda se bodo obrnili tudi na vodilne osebnosti nekrščanskih cerkva, na predstavnike judovstva, islama in budizma, »saj so tudi te veroizpovedi utrpele ogrožanje in krajo svoje versko-kulturne dediščine«.

Vir: Kathpress
Foto: splet / Wikipedia