Menu
Košarica
Zapri
Dostop do članka (47174)

Dostop do članka (47174)

št. kos.: 1 2,99€
Brez davka
2,85€
DDV (5,00 %)
0,14€
Skupaj
2,99€
Zapri
Iskanje

Srce Marijino je izvir čistosti in lepote

Za vas piše:
Tereza Mohar
Objava: 08. 06. 2021 / 13:17
Čas branja: 2 minuti
Nazadnje Posodobljeno: 09.06.2026 / 11:58
Ustavi predvajanje Nalaganje
Srce Marijino je izvir čistosti in lepote

Srce Marijino je izvir čistosti in lepote

Praznik Marijinega brezmadežnega Srca letos obhajamo 12. junija.

Marijino Srce je izvir njene vere, globoke in čiste ponižnosti in ljubezni. FOTO: Oton Naglost. 


Največji vir za obhajanje praznika Marijinega brezmadežnega Srca najdemo v Lukovem evangeliju, kjer evangelist Luka zapiše: »Marija pa je vse te besede shranila in jih premišljevala v svojem srcu« (Lk 2,19).

Malo naprej pa beremo, da je »njegova mati vse, kar se je zgodilo, shranila v svojem srcu« (Lk 2,51). Mnogi razlagalci obračajo na Marijino Srce tudi Simeonovo napoved, kjer pravi: »Tvojo lastno dušo bo presunil meč, da se razodenejo misli mnogih src« (Lk 2,35). Upravičeno lahko rečemo, da je sv. Luka evangelist Marijinega Srca.

Izvir čistosti in lepote 

»Po gledanju sv. Luka je Marijino Srce središče Marijinega notranjega življenja in njenih kreposti, obenem pa je to Srce imelo prvenstveno vlogo pri učlovečenju, ob Kristusovem trpljenju pa je bilo pridruženo odrešilni kalvarijski daritvi,« je zapisano v knjigi Leto svetnikov. Marijino Srce je torej izvir njene vere, globoke in čiste ponižnosti in ljubezni, ki se je pokazala v različnih okoliščinah.

Podobno kot pri prazniku Srca Jezusovega je tudi pri prazniku Srca Marijinega začetnik češčenja sv. Bernard, zelo pa sta Marijino Srce častili tudi dve veliki nemški mistikinji: sv. Matilda in sv. Gertruda.


Sv. Luka je pravi evangelist Marijinega Srca. FOTO: Pexels. 

Vnet častilec Marijinega Srca je bil sv. Janez Eudes, ki je živel v 17. stoletju. V 18. in 19. stoletju je češčenje Marijinega srca naraščalo in se širilo vzporedno s pobožnostjo do Jezusovega Srca.

Marijanska pobožnost na slovenskih tleh 

Na slovenskih tleh sta bila vneta častilca Marijinega brezmadežnega Srca Anton Martin Slomšek in Friderik Baraga, omeniti pa je treba še nadškofa Antona Bonaventura Jegliča, ki je širil marijansko pobožnost in je nekoč zapisal: »Vse bom delal z Marijo, zaradi Marije, v njej in po njej.«

»Predmet« današnjega praznika je Marijino Srce kot simbol Marijine ljubezni do Boga in do ljudi zaradi Boga. Ko govorimo o češčenju, ne mislimo le na češčenje v ožjem smislu, pač pa v širšem pomenu, ker gre bolj za posnemanje kreposti Marijinega Srca: vere, ponižnosti, čistosti in ljubezni.


Preberite še: 
- Neprestana igra večnega podarjanja
- »Dvojni« Marijin praznik
- Prihod Svetega Duha

Nalaganje
Nazaj na vrh