Biti gasilec ni služba, temveč način življenja

Za Matevža Kmecla, poklicnega gasilca, je bila izbira poklica preprosta: »Za poklicnega gasilca sem se odločil že v otroštvu, ker je to bila otroška želja in sem tudi stremel k temu, da se čim prej po zaključku srednje šole prijavim na razpis za poklicnega gasilca in dokončam šolo, ki traja pol leta.« Nad izbiro ga je navdušila družina: »Res, da oče ni bil poklicni gasilec, temveč prostovoljni, ampak ta gasilski duh pa je v družini že več generacij,« in poudaril, da je gasilstvo zanj več kot služba: »To je poslanstvo in način življenja.«

Da se je za poklic gasilca odločil Primož Gajšek, ga je navdušil njegov oče: »Poklic gasilca se mi zdi časten. Delo je takšno, kjer pomagamo človeku, kar je visoko cenjeno.« Kljub napornemu delu rad hodi v službo, ker je razgibano, zanimivo in neprestano dinamično. Slednje je tudi razlog, da se je za ta poklic oz. način življenja odločil tudi Kristjan Parežnik, pri čemer izpostavlja empatičnost kot ključno vodilo: »Glavno vodilo, da lahko postaneš poklicni gasilec je, da v tebi gori želja pomagati sočloveku.«

Premiera dokumentarnega filma Golovec 75 v Cineplexx Celje. FOTO: Rok Mlinar

Zaupanje v svoje sodelavce in tovarištvo

Direktorju in poveljniku Poklicne gasilske enote Celje Borisu Žnidarku biti gasilec pomeni pomagati sočloveku v zelo kratkem času in »na drugi strani neko zaupanje in tovarištvo v svoje sodelavce ter konec koncev takrat, ko prideš do meje zmogljivega, da imaš tisto srčnost v sebi, da zmoreš vse te napore«. Njegovi starši so prostovoljni gasilci in so ga že v ranem otroštvu tako navdušili, da se je pridružil pionirčkom, postal operativni gasilec in nadaljeval gasilstvo kot poklicno kariero. »To je dejansko krog večine prostovoljnih gasilcev,« pravi.

Žnidarko si želi, da film nagovori predvsem mlade k izbiri poklica, jih motivira in »predvsem, da prepoznajo vrednote, s katerimi je gasilstvo že vrsto let premagalo vse te ovire. Da bi jih prepoznali kot pomoč sočloveku, tovarištvo in srčnost, da jih bodo poistovetili in da bodo v njih videli smisel«.

Čustvene zgodbe veteranov ujete v film

Film Golovec 75, režiran s strani Alena Pavšarja in v produkciji Igorja Pečolerja, direktorja Novisuals, sicer dokumentira zgodovino in vsakodnevne izzive gasilcev. Po besedah Pečolerja so najbolj čustvene zgodbe veteranov: »Moramo vedeti, da gasilci vidijo več kot marsikdo drug, od mrtvih do zelo poškodovanih ljudi, hkrati pa tudi doživijo srečne trenutke. Sam sem solzo spustil ob takšnih zgodbah, ker so to tako močne zgodbe, ki si jih mi, naravni smrtniki, sploh ne predstavljamo. In sem v bistvu zelo hvaležen in ponosen, da sem lahko bil del te zgodbe.«

Od leve proti desni: Klemen Kotnik, Boris Žnidarko, Igor Pečoler, Alen Pavšar. FOTO: Rok Mlinar

Snemanje 45-minutnega filma je trajalo več kot eno leto, pri čemer so želeli skozi zgodbe gasilcev ustvariti film, ki vključuje tudi nekatere realne intervencije, posnete z GoPro kamerami gasilcev samih. Kot je povedal Žnidarko, so najprej želeli posneti kratek 10-minutni predstavitveni video Poklicne gasilske enote Celje, vendar so kaj kmalu videli velik potencial in se odločili film nadgraditi. 

»Skozi tri igralce, tri glavne like, smo želeli preplesti tri generacije gasilcev – se pravi od pionirja, gasilca do veterana. Ti liki predstavijo življenjski cikel gasilca,« razloži Pečoler in doda, da so v filmu predstavili tudi sodelovanje med poklicnimi in prostovoljnimi gasilci, ki je tako močno kot nikjer drugje v Sloveniji. Golovec 75 – znak treh generacij bo v prihodnjem letu na ogled tudi širši javnosti.