Prvo srečanje blogerjev na pobudo Vatikana so udeleženci označili kot ‘izjemno uspešno’. Gostitelja konference sta bila Papeška sveta za kulturo in za sredstva družbenega obveščanja, dogodek pa je zbudil precejšnje zanimanje , saj se je nanj prijavilo več kot sedemsto petdeset blogerjev, na iskalniku Google pa so statistični podatki pokazali, da so podatki o konferenci zgolj v zadnjih petih tednih pritegnili pozornost kar devetih milijonov spletnih uporabnikov. Ker je logistika dopuščala le stopetdeset prisotnih, so prireditelji udeležence določili z žrebom. Srečanja so se udeležili mladi in stari, ženske in moški, neverniki ter posvečene osebe, in sicer z vsega sveta. Prisotni so bili tisti, ki pišejo o svojih verskih izkušnjah, in tudi tisti, ki v svojem blogu opisujejo doživljanje vsakodnevnih dogodkov. Med drugim so se srečanja udeležili tudi nekateri, ki skrbijo, da je na spletnih straneh prisoten Svetovni dan mladih v Madridu.

Namen je bilo spodbuditi dialog, da bi Cerkev lahko bolje razumela potrebe blogerjev. Na konferenci ni bilo posebnih govorov, ampak je srečanje izgledalo predvsem kot izmenjavanje izkušenj ob prižganih računalnikih. Ob koncu srečanja je predstavnik prireditelja, Richard Rouse, izrazil izjemno zadovoljstvo nad uspehom dogodka.

Po njegovih besedah se je srečanje odlično izteklo in vsi udeleženci, pa tudi prireditelji, so bili z dogodkom izredno zadovoljni. Osebna srečanja med pisci spletnih blogov so vsem prisotnim prinesla prav posebno izkušnjo.
Večina piscev je zatrdila, da se Vatikan resnično ne vmešava v svet pisanja blogov in v njihovo vsebino. Pozdravili so tudi prizadevanja Vatikana za vse večjo prisotnost na svetovnem spletu. Še vedno pa obstajajo nekateri zadržki na krajevni ravni. Vatikan se ne vmešava v vsebino zapisanega, je potrdila kanadska blogerka Hillary White, in spodbuja tudi narodne škofovske konference, naj počno isto, kajti ‘blogerji bodo ostali, in še naprej bodo pisali o stvareh, za katere si ljudje želijo, da ne bi bile zapisane, in še naprej bodo prevračali kamne, ki bi jih večina želela pustiti nedotaknjene’.

Ob zaključku srečanja so udeleženci enoglasno sklenili, da bodo dogodek v takšni ali drugačni obliki vsekakor ponovili.