Srečanje duhovnikov jubilantov ljubljanske nadškofije
Srečanje duhovnikov jubilantov ljubljanske nadškofije
Kot so TUKAJ zapisali na spletni strani ljubljanske nadškofije, so bili med povabljenimi diamantnomašnik kardinal msgr. dr. Franc Rode, dva biseromašnika (p. Anton Nadrah in Marjan Gabrijel Bečan), 13 zlatomašnikov, sedem jubilantov, štiridesetletnikov (med njimi sta tudi nadškof Stanislav Zore in ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Franc Šuštar), in deset srebrnomašnikov.
Nadškofova zahvala
Nekateri od njih se zaradi starosti, bolezni ali drugih obveznosti srečanja niso mogli udeležiti, a so bili vseeno navzoči v molitvi in duhovni povezanosti v eno samo občestvo, ko se je nadškof Zore na začetku svojega nagovora med sveto mašo spomnil prav slehernega jubilanta in se jim iz srca zahvalil za vse, kar so v desetletjih storili za Cerkev, za Božje ljudstvo v nadškofiji, pa tudi za vse, kar zdaj še vedno delajo.
Zapisano v Božjem srcu
Poudaril je, koliko je bilo podeljenih zakramentov, opravljenih pobožnosti, ur verouka ali v spovednici …, nekaj tega je zapisanega v matičnih knjigah, drugo v župnijskih kronikah. Glavna, resnična vsebina duhovništva pa je zapisana v duši vsakega duhovnika in v Božjem srcu. Tu so opisane molitve in prošnje, stiske in notranji boji, ure pred Najsvetejšim, je podčrtal nadškof Zore.
Pred križem niso pobegnili
Navzočnost na sobotnem praznovanju je po njegovem znamenje, »da pred križem niste pobegnili ali ga odvrgli, da duhovništva niste zapustili, marveč ste vse to zvesto nosili za Gospodom Jezusom. In ravno v tej hoji za Kristusom in v njegovem križu je vse, kar ste sprejeli, nosili, izbojevali, pridruženo odrešenju sveta in ljudi, h katerim ste bili in ste poslani. Tu je duhovništvo največje, je pridruženo daritvi Jezusa Kristusa. Je vztrajanje na Kalvariji, pod križem in na križu.«
Bratsko druženje
Nadškof Stanislav Zore je pridigo sklenil z iskreno prošnjo Bogu, da »vam ostaja blizu in vam vedno znova pošilja angela, ki vas bo krepčal, ko postane kelih bolečine in preizkušnje preveč trpek, morda pretežak, da bomo lahko na koncu z apostolom Pavlom rekli: dober boj sem izbojeval, dober tek sem dokončal in vero ohranil.« Po maši so jubilanti srečanje nadaljevali z okrepčilom in bratskim druženjem v semeniški obednici.



