A enega mi vzeli niste,
pa mi ne vzamete nikdar:
to pesmi so srebrno čiste,
to je glasov nebeški dar.

Tako se glasijo stihi predzadnje kitice izpovedne pesmi Ujetega ptiča tožba (1878), ki so se na papir razlili iz rahločutne pesniške duše Simona Gregorčiča, v tistem »planinskem raju«, kamor ga je vleklo vse življenje, kakor poje v pesmi Nazaj v planinski raj. In kaj ima pesem z Gregorčičem? Ravno to, kakor Njemu tako tudi niso mogli iztrgati ljubezni do pesmi, saj je res, kakor pravi Gregorčič, nebeški dar.

Različna so področja apostolata: peti, igrati, skladati, dirigirati, ustvarjati glasbo v Cerkvi, vse to je del najlepših stvari, ki so v Božjo slavo. Privilegij in Božji dar je izražati glasbeno umetnost in pomagati sodelovati pri božjih skrivnostih. Mnoge žrtve so povezane z namenjanjem časa vajam in petjem vsako nedeljo in za praznike. A predanost bogoslužju in njegovi glasbi predstavlja pot evangelizacije na vseh ravneh, od otrok do odraslih. Bogoslužje je namreč prva »učiteljica« katekizma.

Raznolike vsebine

Ustavili smo se pri etičnem kodeksu in standardih ravnanja za ustvarjanje varnega okolja v Katoliški Cerkvi v Sloveniji in ugotovili, da je v sodobni družbi nekaj normalnega, da tak kodeks obstaja tudi v Cerkvi v Sloveniji.

Imeli smo pogovorno delavnico o tem, kaj je liturgična glasba in kaj ne spada v liturgijo. Sprehodili smo se od predkoncilskega obdobja do pokoncilskega udejanjenja cerkvene glasbe s takratnimi in današnjimi pomisleki. Pogovarjali smo se o vstopu »popevk« v slovenski cerkveni prostor, njihovi vlogi in njihovemu pomenu za današnje liturgično udejstvovanje. Spomnili smo se glasbene spremljave papeževega obiska v Postojni in današnjega odmeva na tisti čas. Odprli smo temo vključevanja mladih v cerkveno glasbo. Nekaj časa smo posvetili tudi temi ljudskega petja od davne preteklosti do danes. Spomnili smo se tudi prof. Trošta in Avgusta Ipavca in njunega vpliva na cerkveno glasbo, ki je danes z nami.

FOTO: arhiv Ervina Mozetiča

Poudarili smo pomen glasbenega sodarovanja svete maše in odprtosti Svetemu Duhu, saj smo se zbrali prav na Binkoštno soboto. Dotaknili smo se teme doslednega sledenja notnemu zapisu in možnosti improvizacije. Te teme smo osvetlili tudi preko glasbe in petja na novi maši Blaža Kernela leta 2018.

Udeleženci srečanja so aktivno sodelovali s svojimi spomini, mnenji in predlogi. Vsi prisotni so želeli, da taka srečanja in izmenjave mnenj postanejo del našega cerkvenoglasbenega življenja in da ostanemo povezani še naprej. Pogovorno delavnico smo zaključili še s spomini na nekdanja in sedanja ustvarjalna glasbena vrvenja v dekaniji Postojna.