Srečanje, ki ga je koordinirala Marija Prikeržnik s sodelavci, se je začelo s skupno molitvijo. V letu molitve so z »Gospodovo molitvijo« naslavljali Očeta, naj jih podpira pri misijonarskem delu v župnijah.

Alojzij Cvikl izpostavil pet ključnih točk

Srečanje je nato nadaljeval mariborski nadškof Alojzij Cvikl, ki je zbrane nagovoril z razmišljanjem o prihodnosti župnije. V svojem nagovoru je skozi pet ključnih točk osvetlil izzive sedanjosti in se usmeril v prihodnost. Izpostavil je, da se v sodobni družbi Cerkev vse bolj sooča z realnostjo manjšine. Upad udeležbe pri bogoslužjih, manjša vključenost v zakramentalno življenje in šibkejše povezovanje v župnijskih skupnostih. »Ta trend je jasen klic k preoblikovanju našega pristopa, da bi znova dosegli ljudi in jih pritegnili k evangeljskim vrednotam,« je dejal Cvikl. 

V naši družbi se zmanjšuje zanimanje za versko življenje. (Alojzij Cvikl)

Nato se je Cvikl dotaknil še demografskih sprememb, kot so manj rojstev in staranje prebivalstva, kar neposredno vpliva na župnijsko skupnost. Obenem priseljevanje prinaša nove izzive, pa tudi priložnosti za večjo odprtost in vključevanje novih kultur. Nadškof je opozoril na potrebo, da Cerkev aktivno odgovori na polarizacijo družbe in strah pred prihodnostjo z gradnjo mostov.

Ob tem pa se Cerkev sooča še z upadanjem števila duhovnikov, zmanjšanjem števila vernikov ter posledično pesimizmom. »Ekonomska šibkost dodatno otežuje izvajanje pastoralnih dejavnosti,« je povedal in dodal, »da prav vse to kliče k še večji vključenosti laikov, tako v pastoralne kot tudi v organizacijske naloge, saj brez njihove podpore župnije ne bodo mogle uspešno opravljati svojega poslanstva.«

Župnije se morajo razvijati v misijonske skupnosti, kjer bo poudarek na vključevanju laikov. (Alojzij Cvikl)

Nadškof je poudaril, da mora biti župnija prihodnosti odprta Svetemu Duhu, ki nas vodi v nove oblike delovanja in pričevanja. Župnije se morajo razvijati v misijonske skupnosti, kjer bo poudarek na vključevanju laikov, gradnji povezanih pastoralnih središč in spremembi župnijskih struktur, da bodo ustrezale potrebam današnjega časa.

Kot ključen korak k reševanju izzivov je nadškof Cvikl izpostavil nujnost sistematične priprave duhovnikov, ozaveščanja vernikov, zlasti članov ŽPS, ter imenovanja moderatorjev in pastoralnih sodelavcev. Ti bodo s skupnimi močmi gradili novo dinamiko župnijskega življenja, kar pa zahteva sodelovanje, medsebojno zaupanje in pogum za uvajanje novih pristopov.

»Sveto leto naj bo priložnost za krepitev vere« 

G. Jani Družovec je po nadškofovem nagovoru predstavil sveto leto kot priložnost za okrepitev vere v občestvih. Poudaril je dogajanje na treh ravneh: vesoljni, ki vabi k romanju v Rim in obiskovanju papeških bazilik, nadškofijski z različnimi dogodki, zapisanimi v posebni knjižici, in župnijski, kjer bodo posamezne župnije pripravljale lastne pobude za poglobitev vere.

Udeleženci so delali v sedmih skupinah, kjer so razmišljali o viziji župnije prihodnosti. FOTO: Nadškofija Maribor 

Po odmoru so udeleženci v skupinah razpravljali o viziji župnije prihodnosti, kjer je bil poudarek na medsebojnem sodelovanju laikov in duhovnikov ter usposabljanju sodelavcev in prilagajanju izzivom sodobnega časa. Srečanje so sklenili z mislijo, da je prihodnost Cerkve priložnost za prenovo, povezovanje in pričevanje evangeljskih vrednot.