Naslovili so ga Slovenski zdaj med izkušnjami preteklosti in vizijo prihodnosti.

V soboto, 8. januarja, je najprej predavala ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch. 

Predavanje je naslovila Slovenija in slovenstvo včeraj, danes, jutri.

V svojem referatu se je ministrica sprehodila skozi več pomembnih trenutkov, dogodkov ter odločitev v tisočletni zgodovini slovenskega naroda, ki so pripeljali, mnogi pomembno prispevali, drugi pa preroško napovedovali slovensko državo, ki je lansko leto obeležila že tri desetletja samostojnosti in neodvisnosti.

Kot narod bomo obstali, če se bomo imeli radi

»Za nami je tisoč štiristo let zgodovine, katere lok se napenja, če ga napnemo tako, kot ga je napel pod psevdonimom Peter Levičnik duhovnik in zgodovinar France Dolinar v brošuri z naslovom Slovenska državna misel, napisani v taborišču leta 1948, od Kocljeve države in velike Karantanije, prek kmečkih uporov, kjer je bil 'kmet nosilec slovenske narodne zavesti, samo njegovi trdoživosti se moramo Slovenci zahvaliti za svoj obstanek', pa turških vpadov, ki so močno prizadeli naše kraje, ne le gospodarsko, temveč tudi demografsko, pa vse do rojstnega leta slovenskega narodno-političnega vodila leta 1848, kot je to leto poimenoval Dolinar, ter do nastanka Jugoslavije in druge svetovne vojne,« je dejala.

Vogelnim kamnom našega narodnega značaja je dodala tudi čas protestantske reforme in katoliške obnove, ki sta nas kot narod pomembno zaznamovala oziroma oblikovala.

Prva nam je dala knjižni jezik, katoliška vera pa je močno sooblikovala našo identiteto,« je v svojem referatu med drugim povedala ministrica dr. Jaklitsch, razmišljala je tudi o sedanjosti in zaključila s pogledom v prihodnost.

Dr. Helena Jaklitsch je govorila o Sloveniji in slovenstvu včeraj, danes in jutri. FOTO: Zajem zaslona

Poudarila je, da mora Slovenija staviti na čisto ljubezen. Kot narod bomo obstali, če se bomo imeli radi.

Za njo je v razpravi Valentin Inzko dejal, da bo podobo Slovenije v prihodnje oblikovalo narodnozavedno jedro Slovencev.

V razpravi so sodelovali Valentin Inzko, dr. Aleš Maver in drugi. FOTO: Zajem zaslona

Ob 80. obletnici pregona slovenskih družin na Koroškem

Karl Vouk, svobodni umetnik, je govoril o 80. obletnici pregona slovenskih družin na Koroškem v internacijo v Nemčijo (aprila 1942). 

Karl Vouk je govoril o spominu na pregon slovenskih družin na Koroškem v internacijo v Nemčijo. FOTO: Zajem zaslona

Predstavil je odnos Avstrijcev do te problematike oziroma nasploh do Slovencev. Na primer, v Celovcu je kar 1.350 poimenovanj ulic namenjenih nemškim Avstrijcem in samo deset Slovencem.

V razpravi je dr. Aleš Maver spomnil, da pa je v Sloveniji ravno nasprotno, povsem prevladujejo prokomunistični spomeniki.

Srečanje je povezovala Marija Gruškovnjak. FOTO: Zajem zaslona

Slovenija pred izzivi globalizacije

Ljubljanski pomožni škof dr. Anton Jamnik je predaval s temo Slovenija pred izzivi globalizacije. Slovenija in Evropa v soočenju z azijskim svetom (Kitajska, Vietnam, Južna Koreja ...).

Opozoril je, da Evropo »danes zaznamuje obdobje postmodernizma in sekularizacije, ki sledita različnim modernističnim poskusom absolutizacije človeka, prizadevanje za čedalje večjo povezanost na področju religioznega življenja, prav tako na področju političnega, socialnega, pomembna so nova vedenja, ki jih je deležen človek in vsa nova tehnološka odkritja, vse to so zgovorna znamenja časa, v katerem živimo, in pomenijo možnost nove poglobitve. Vedno bolj jasno je poudarjeno razumevanje Cerkve kot občestva, človeštva kot majhne družine in naše odgovornosti za prav ta svet, v katerem živimo.«

Evropa išče svojo dušo, je odločilnega pomena, da se zave svojih korenin

Spomnil je, da ko razmišljamo o združeni Evropi in mestu Slovenije v njej, »da se vedno znova vračamo h krščanskim koreninam, iz katerih Evropa raste in more kot taka tudi obstati. Pomembna so naša prizadevanja za celovitost sveta in harmonije v njej, ki izhaja od Stvarnika.«

Ljubljanski pomožni škof dr. Anton Jamnik je predaval temo z naslovom Slovenija pred izzivi globalizacije. FOTO: Zajem zaslona

»Vloga Cerkve v Evropi, ki išče svojo dušo, je torej v tem, da sama vedno bolj živi iz te stvarjenjske harmonije in da v svetu fragmentarnosti in razklanosti odpira vizijo povezovanja in celovitosti. Ko Evropa išče svojo dušo, je odločilnega pomena, da se zave svojih korenin in da danes na nov način, z novo močjo in jasno vizijo usmeri svoj pogled v prihodnost. Utrujen, naveličan in pogosto razočarani človek se bo ponovno začel veseliti življenja. Potrebuje le dobro besedo, zavest o lastnem dostojanstvu in moč ter pogum za odgovorno odločitev, ki izvira iz temeljne obdarjenosti in milostnosti bivanja, ki se razkriva v ljubezni.«

FOTO: Zajem zaslona

Poklicani smo v pastoralo odnosov

Anja Kastelic iz bratstva Evangelii Gaudium je govorila o Cerkvi na zahodu oziroma novih izzivih in klicih, na katere smo povabljeni odgovoriti skupaj. Med predstavitvijo na začetku je dejala, da imajo že štiri bratstva v Sloveniji. Poudarila je, da dosedanja doba umira in začela se je nova doba. Jezik moralizma je naredil veliko škode.

Anja Kastelic iz bratstva Evangelii Gaudium je govorila o Cerkvi na zahodu. FOTO: Zajem zaslona

Poklicani smo v odnos, domačnost, v nekaj notranjega, v pastoralo odnosov. Ključno je, kar živimo. Bog nas kliče k izviru, začetku, k evangeliju. Če investiramo v evangelij, ne bomo zgrešili. Evangelij je potrebno vzeti spet zares. Evangelij je ljubezen, prava ljubezen pa je kreativna, pelje nas na pot. Želi, da ne bi govorili o krizi, ampak o priložnosti. Kriza je vedno tudi priložnost za nekaj novega, boljšega.