Nadvse aktualno poezijo Srečka Kosovela je postavil v dialog z glasbo njegovega časa in duhovnega prostora. Pesmi recitira ob klavirski spremljavi Ane Tijssen, za režijo je poskrbel Aleksander Tolmaier, scensko postavitev pa je zasnoval Hanzi Tomažič.

Ena in še ena …

In kako se je Janko Krištof »spoprijateljil« s Srečkom Kosovelom? Prve spodbude je bil od neke gospe pred dvema letoma deležen v Kosovelovem rojstnem Tomaju, potem pa ga je Kosovelova pesem, ki jo je lani prejel od prijatelja, nagovorila, in sklenil je, da se jo bo naučil. »Ni ostalo pri tej pesmi, dodajal sem nove in ob tekanju ob Dravi sem se učil še eno Kosovelovo pesem, pa še eno … Ugotovil sem, da imam veselje s prisvajanjem Kosovelovih pesmi in nazadnje je projekt za novi recital dozorel in spet sem se povezal z režiserjem Aleksandrom Tolmaierjem, ob koncu poletja lani pa sem se odločil, da pripravim recital Kosovelovih pesmi.« Poimenoval ga je Srečko in jaz.

Prijateljstvo v nastajanju in poglabljanju

»Moram reči, da...