Slovenski etnični prostor znotraj meja Svetega rimskega cesarstva v zgodnjem novem veku (16.–18. stoletje) ni bil zaključena političnoupravna entiteta, temveč razdeljen na več dežel, z globokimi koreninami v obrambnih krajinah. Te so kot odziv na madžarske vpade od konca 9. do druge polovice 10. stoletja nastale na izpostavljenem delu vzhodnofrankovske države in se do konca srednjega veka razvile v vojvodine Štajersko, Koroško in Kranjsko s priključenimi gospostvi ter pokneženo grofijo Goriško. Sergij Vilfan je zato menil, da sta prav madžarska grožnja in obrambna organizacija proti njej onemogočili, da bi se na Slovenskem na podlagi prejšnje plemenske izoblikovala nova pokrajinska zveza, kot se je zgodilo na Češkem.

Od slovenske dežele do slovenskih dežel

Ker so bile dežele v srednjem veku v prvi vrsti pravno-osebne zveze plemstva, so se deželne identitete sprva omejevale na ozek sloj družbene elite in se šele s krepitvijo uradniškega aparata v zgodnjem novem...