Zapri
Iskanje

Stane Granda: knjiga Pot v samoslovenstvo

Za vas piše:
Ivo Žajdela
Objava: 04. 04. 2022 / 18:27
Oznake: Knjiga, Slovenija
Čas branja: 5 minut
Nazadnje Posodobljeno: 04.04.2022 / 18:45
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

Stane Granda: knjiga Pot v samoslovenstvo

Stane Granda: knjiga Pot v samoslovenstvo
Knjigo Pot v samoslovenstvo so predstavili David Ahačič, Helena Janežič, Janez Šumrada, Stane Granda in Jože Dežman. FOTO: Ivo Žajdela
V prostorih založbe Družina v Ljubljani so v ponedeljek, 4. aprila, predstavili knjigo zgodovinarja dr. Stane Grande Pot v samoslovenstvo.

Povezovalec dogodka, na katerem so poleg avtorja knjige sodelovali še Helena Janežič, dr. Janez Šumrada in dr. Jože Dežman, David Ahačič je uvodoma opozoril na podnaslov knjige Prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev, ki bo, kot je dodal, »zagotovo povzročil kakšno vročo kri, vsekakor pa debato«.

Biti najboljši Slovenec je še vedno velik problem tudi v današnjih časih

Dr. Stane Granda je najprej pojasnil besedo iz naslova samoslovenstvo. S tem pojmom se je prvič srečal na Ehrlichovem simpoziju v Rimu. Tam ga je zgodovinarka Vida Deželak Barič omenila v zvezi s prvim poskusom komunističnega umora dr. Lamberta Ehrlicha jeseni 1941. Beseda mu je bila zelo všeč, saj zelo zadane bistvo Ehrlichovega dela. Všeč mu je tudi danes, ko živimo lastno državo.

»Meni pomeni to, da v zgodovini vsak narod postavlja svoj narodni interes na prvo mesto. Mi smo bili v zgodovini najboljši Avstrijci, Jugoslovani, biti najboljši Slovenec pa je še vedno velik problem tudi v današnjih časih.«

Da bi to opredelili kot neko novo obdobje slovenske zgodovine, se je zavzel za ta têrmin, za katerega je kasneje izvedel, da ga je prvi uporabil pisatelj Ivan Tavčar, za njim pa še nekateri.

Janez Šumrada in Stane Granda ter naslovnica knjige. FOTO: Ivo Žajdela

Pojem, ki je najbolj primeren za opredeljevanje prizadevanj za samostojno slovensko državo

Granda je šele prejšnji teden izvedel, da je celo France Kidrič v pismu Louisu Adamiču v Ameriko zmerjal Josipa Vidmarja kot samoslovenca. Têrmin je bil zelo živ zlasti v 30. letih 20. stoletja, potem pa je izginil, ne nazadnje zato, ker vzpodbuja misel na slovensko državo.

Têrmin se mu zdi zelo primeren in vsebinsko zelo bogat, predvsem pa nima nobenega slabega prizvoka. Zanimivo, da dr. Ehrlich in njegovo gibanje tega izraza zase niso uporabljali. Uporabljali so ga drugi kot očitek za smer, ki je v nasprotju z jugoslovansko idejo.

Za zdaj ne vemo, da bi kdaj v stari Avstriji Slovenci uradno razglašali zahtevo po lastni državi. To se je začelo v stari Jugoslaviji. Vzrokov za to je veliko, o katerih v knjigi tudi piše. To je pojem, ki se dr. Grandi zdi najbolj primeren za opredeljevanje prizadevanj za samostojno slovensko državo.

Kot je dejal, pri pristaših za to idejo najdemo »vse sorte« ljudi in jih je težko povezovati z enim ideološkim blokom.

Na predstavitev so prišle mnoge vidne osebnosti. FOTO: Ivo Žajdela

Granda predlaga sprejetje nove kronologije slovenske zgodovine

Glede zgradbe knjige je dr. Stane Granda dejal, da je vsebina knjige »od paleolita do Tita«. Začenja z neandertalčevo piščaljo, skozi srednji in novi vek omenja izbrane teme, ki so povezane z naslovno temo. Dve tretjini knjige je namenil temam in osebnostim, ki so »peljale v samoslovenstvo«.

Predlaga sprejetje nove kronologije slovenske zgodovine. Imamo cesarsko obdobje, od Karantanije naprej, Jugoslovansko obdobje in samoslovenstvo. Zanj je jugoslovansko obdobje ena celota, kjer smo imeli ene in iste probleme, ki so glavni vzvod za nastanek samostojne slovenske države.

Dr. Lambert Ehrlich: Za Slovence je edina rešitev samostojna slovenska država

Granda je čutil je potrebo, da v knjigi pove nekatere stvari, okrog katerih »plešemo kot mačka okrog vrele kaše«. Veliko prostora je namenil krščanskim socialcem, ki so bili pobudniki stare Jugoslavije, prav iz njihovih vrst pa so bili tudi pobudniki samostojne slovenske države.

Dr. Lambert Ehrlich je bil veliki krščanski socialec, zlasti v koroškem obdobju. Že v Parizu na pariški mirovni konferenci je ugotovil, da je za Slovence edina rešitev samostojna slovenska država. To ni bilo proti jugoslovanski državi, ampak zaradi naroda, ki se ga tako bolj upošteva, ta mora biti mednarodni pravni subjekt. Konča do konca leta 1991, ker se je s tem eno obdobje zaključilo.

David Ahačič, Janez Šumrada, Stane Granda, Helena Janežič, Jože Dežman. FOTO: Ivo Žajdela

Jože Dežman: Kultura spomina je v tej naši republiki zanemarjena

Jože Dežman, ki je vzpodbudil nastanek te knjige, je dejal, da Grandovo knjigo lahko uvrstimo v to, kar imenujemo ustvarjanje nove slovenske samozavesti. Omenil je, da sta samoslovenstvo preganjali obe diktaturi, starojugoslovanska in komunistična.

Ko so v Muzeju novejše zgodovine pripravljali razstavo o 30-letnici samostojne države, so poklicali razne državne ustanove in ugotovili, da se nihče ne ukvarja s svojo zgodovino tega obdobja. Vsi so bili presenečeni, zakaj bi oni kaj imeli o samoslovenstvu.

Opozoril je, da je kultura spomina v tej naši republiki zanemarjena. »Bog ne daj, da bi bili malo bolj samozavestni, čeprav upravičeno.« Spomnil je, da imamo leta 1991 največjo slovensko zmago vseh časov in teh 30 let je čas največjega blagostanja tega prostora. Avtor je v knjigi navedel toliko impulzov, da zahtevajo nov premislek. Grandi je čestital ob imenitnem delu.

Slovenska državna misel med slovensko politično emigracijo

Zgodovinar dr. Janez Šumrada, pisec spremne besede v knjigi, je dejal, da jo je napisal z velikim veseljem. Zato ker ve, kako dr. Granda resno razmisli, preden zapiše in objavi kakšno besedo. Gre za plod dolgoletnega delovanja, hkrati pa za pregled slovenske zgodovine od naselitve Slovanov v vzhodnih Alpah do leta 1991.

Helena Janežič je v knjigi prispevala slikovno prilogo, ki obsega več kot 30 dokumentarnih ilustracij. Z njimi je povzela svojo razstavo z naslovom »Sanje imajo to čudno lastnost, da se včasih uresničijo« in podnaslovom Pregled slovenske osamosvojitvene misli, ki so jo prikazali v Nuku decembra 2020.

Tako iz te razstave, kot iz Grandove knjige jasno izhaja, kako močna je bila slovenska državna misel po drugi svetovni vojni med slovensko politično emigracijo.

Podprite Družino!

Članek, ki ga brez omejitev berete, za vas posebej ustvarja uredništvo spletnega medija Družina.

Medtem ko so članki tednika Družina, prilog in revij tudi v digitalni obliki dostopni samo naročnikom, želimo, da bi bile naše dnevne novice o družbi in Cerkvi še naprej brezplačne in prosto dostopne vsem na spletu.

Zato vas prosimo, da nas podprete z darom v sklad za razvoj.

Tako boste bistveno pripomogli, da se bo glas slovenskih katoličanov slišal tudi na spletu in preko družabnih omrežij.

Družina d.o.o., Krekov trg 1, 1000 Ljubljana
SI56 02014-0015204714, odprt pri NLB

Sklic: 00  76805



Hvala že v naprej za vaš prispevek!

Uredništvo spletnega medija Družina 

Nalaganje
Nazaj na vrh