Njuna navzočnost v Vipavi že skoraj dve stoletji vzbuja zanimanje zaradi nenavadne poti iz grobnic ob piramidah v Gizi do družinske grobnice v Vipavi, hkrati pa odpira vprašanja o odnosu tedanje družbe do antične dediščine, smrti in spomina. Zgodba vipavskih sarkofagov tako presega lokalni okvir in predstavlja edinstveno stičišče starega Egipta, evropskega zbirateljstva 19. stoletja ter kulturne zgodovine Vipavske doline.

Gre za izjemno redka spomenika iz časa Starega kraljestva, povezana z zbirateljem egipčanskih starin Antonom pl. Lavrinom.

Med povratkom z Dunaja v Egipt leta 1845 je avstrijski generalni konzul v Aleksandriji in zbiratelj egipčanskih starin, vitez Anton pl. Lavrin, obiskal svoj rojstni kraj Vipavo. Tam se je udeležil velike slovesnosti na vipavskem pokopališču ob preložitvi posmrtnih ostankov svojih staršev v staroegipčanski sarkofag.

V Kmetijskih in rokodelskih novicah so 2. julija leta 1845 v članku z naslovom Hvaležnost visoko postavljenega sina do svojih kmetiških staršev poročali o konzulu Lavrinu, njegovi dejavnosti v Egiptu in obisku domačega kraja ter med drugim zapisali naslednje:

»On je prišel tudi po Egiptu gori blizo Nubije, kjer je v nekim kamnolomu blizo mesta Siene neko čez 3000 let staro skrinjo (trugo) za merliče (Sarkofag) z pokrovam vred, pa ne še popolnama zdelanim, našel. To zgledivši ga misel obide dati pokrov dodelati, in cel sarkofag iz nar terdnejšiga rudečiga granita, ali sienita, ki se ga v Evropi clo malo vidi, za svoje drage stroške v svojo rojstno deželo in kraj poslati, da bi vanj, kadar bi ga sreča na njegov dom pripeljala, iz velike hvaležnosti kosti svojih ranjkih staršev dal spraviti in shraniti. Sarkofag je že več let na Ipavskim pokopališu na prihod hvaležniga sina čakal. 17. dan mesca Rožnicveta proti večeru so se gospod vitez Anton Lavrin iz Dunaja pripeljali; 19. dan pa zvečer so bile kosti njih očeta Jerneja Lavrina in matere Jožefe, rojene Uršičove, poiskane in v lepo trugo spravljene …«.

Družinska grobnica Lavrin–Hrovatin s staroegipčanskima sarkofagoma na pokopališču v Vipavi. FOTO: Vesna Kamin Kajfež

Članek v Kmetijskih in rokodelskih novicah poroča o enem sarkofagu, danes pa sta na vipavskem pokopališču v družinski grobnici Lavrin–Hrovatin dva podobna staroegipčanska sarkofaga. V steni leta 1999 obnovljene grobnice je vzidana kamnita plošča iz Lavrinovega časa z napisom v latinskem jeziku. Napis se glasi Laurinidum parentes honorata vita per acta ab hinc 20mo martii 1846 heic requiescunt sucessores dolentes sepulcra ex Egypto advehi curarunt [Lavrinovi starši od 20. marca 1846 počivajo v sarkofagih, ki so ju užaloščeni potomci dali pripeljati iz Egipta]. Verjetno je zaradi zahtevnega prevoza drugi sarkofag prispel v Vipavo v drugi polovici leta 1845, torej po omenjeni slovesnosti, ali pa v začetku leta 1846.

Vipavska staroegipčanska sarkofaga

Sarkofag (krsto), so stari Egipčani imenovali »gospodar življenja«. Verovali so, da bo sarkofag zagotavljal večno moč, do katere bo umrli prišel s pomočjo simbolov, magičnih upodobitev in urokov, naslikanih ali vklesanih na sarkofagu. Prav tako so verjeli, da bo pokojnik lahko zapuščal sarkofag, to je svojo hišo, skozi vrata, upodobljena na notranji ali zunanji strani sarkofaga. V času Starega kraljestva je od napisov zadostovala le vrstica z imenom in naslovom pokojnika.

Staroegipčanska sarkofaga, ki ju je konzul Lavrin poslal v Vipavo za družinsko grobnico, sta zelo redka in pomembna egipčanska spomenika. Sodita v skupino samo šestih do sedaj znanih podobno oblikovanih granitnih sarkofagov iz časa Starega kraljestva. Vsi imajo na zunanjosti upodobljeno stilizirano pročelje staroegipčanskih zgradb, pokrovi pa so zaobljeni kot strehe hiš. Nemški egiptolog Adolf Erman je to vrsto sarkofaga leta 1886 poimenoval sarkofag v obliki hiše. V literaturi obstaja tudi nekoliko starejša oblika opisnega poimenovanja tega tipa sarkofaga, in sicer pročelje palače.

V tako oblikovanih sarkofagih je bila ideja o pokojnikovem prebivališču najlepše uresničena. Zato so na stranicah upodobljeni arhitekturni elementi, kot so vrata, okna in polstebri z resničnih, še danes ohranjenih zgradb iz časa Starega kraljestva. Taka primera sta obzidje okoli pogrebnega kompleksa Džoserjeve stopničaste piramide in pogrebna kapela iz istega kompleksa v Sakari iz časa 3. dinastije (2650–2575 pr. Kr.). Vsi sarkofagi so izklesani iz sienita, ki je rdečkast asuanski granit. Odkrili so jih v grobnicah dvorjanov s konca 4. dinastije (2575–2465 pr. Kr.) in začetka 5. dinastije (2465–2323 pr. Kr.) na grobišču ob vznožju Kefrenove piramide v Gizi.

Stari Egipčani so verovali, da bo sarkofag zagotavljal večno moč, do katere bo umrli prišel s pomočjo simbolov, magičnih upodobitev in urokov, naslikanih ali vklesanih na sarkofagu.

Glede na današnjo postavitev je levi sarkofag v Vipavi pripadal pokojniku Rawerju, kot je v hieroglifski pisavi dvakrat vklesano na pokrovu. Njegova grobnica v obliki mastabe ima v skalo izklesan vertikalni jašek in horizontalno grobno celico ter leži južno od dostopne rampe h Kefrenovi piramidi oziroma južno od sfinge v Gizi. Sarkofag s pokrovom je izklesan iz rdečkastega asuanskega granita in meri 2,16 m × 0,81 m × 0,70 m + 0,24 m. Datiran je v čas prve polovice 5. dinastije. Sarkofag ima na vseh stranicah upodobljeno stilizirano pročelje staroegipčanskih zgradb, na stranskih stranicah so dvakrat upodobljena tudi vrata. Pokrov je, tako kot pri vseh sarkofagih iz te skupine, zaobljen v obliki strehe. Na vsaki ožji stranici ima po en prijemalni gumb. Hieroglifski napis Rawerjevega imena je ponovljen zgoraj na sredini vseh štirih stranic. Isti napis je tudi na zgornjem robu obeh stranskih stranic, vendar je zakrit, ker na njih leži pokrov sarkofaga.

Desni sarkofag v Vipavi je pripadal pokojniku, za katerega hieroglifska napisa sporočata, da je bil rodni kraljevi sin Junmin. Napisa sta vklesana na vrhu leve daljše stranice in na stranskem robu pokrova tako, da sta enaka napisa drug nad drugim, ko je pokrov sarkofaga na svojem mestu. V skalo vsekana grobnica, iz katere izvira sarkofag, leži jugovzhodno od Kefrenove piramide v Gizi in je označena s številko L.G. 92. Sarkofag s pokrovom je izklesan iz rdečkastega asuanskega granita in meri 2,10 m × 0,81 m × 0,71 m + 0,27 m. Datiran je na prehod iz 4. v 5. dinastijo. Sarkofag ima na vseh stranicah upodobljeno stilizirano pročelje staroegipčanskih zgradb, vendar brez vrat. Tudi ta pokrov je, kot pri vseh sarkofagih iz te skupine, zaobljen v obliki strehe in ima na vsaki ožji stranici po en prijemalni gumb.

Članek si lahko v celoti preberete v 55. številki magazina SLO. Vabljeni, da revijo spremljate tudi na Facebooku.