Papež Frančišek je prvič v zgodovini katoliške Cerkve zakonski par razglasil za svetega zaradi zglednosti njunega zakona. Med včerajšnjim bogoslužjem na Trgu sv. Petra v Vatikanu je kanoniziral štiri pričevalce vere, med njimi tudi starša svete Terezije Deteta Jezusa, francoska zakonca Louisja (1823-1894) in Zelie Martin (1831-1877).



V navzočnosti več deset tisoč vernikov je sveti oče starša priljubljene svetnice označil kot zgledna kristjana, ki sta služenje bližnjemu zvesto pričevala v svoji družini, »tako da sta dan za dnem gradila okolje, napolnjeno z vero in ljubeznijo«. Velik del nagovora med bogoslužjem je Frančišek namenil še enemu sporočilu: z jasnimi besedami je spomnil, da stremljenje po zemski oblasti v katoliški Cerkvi ne bi smelo imeti prostora.

»Častihlepje in karierizem sta nezdružljiva s hojo za Kristusom«, je Frančišek dejal v luči včerajšnjega evangelija na temo »moč in služenje«. Zbrane vernike je pozval, naj »izkoreninijo nagon po prevladi bližnjemu in se urijo v kreposti ponižnosti«. Želja po zemeljski časti in slavi, po uspehu in slovesu ne sodi k logiki Jezusove smrti na križu. »V krščanskem občestvu je slog avtoritete pomeni služenje«, je dejal papež. Resnična avtoriteta v Cerkvi je le tista, ki služi bližnjemu in mu ne odreka ugleda. To je Jezus s svojim zgledom jasno poudaril. »Bodimo kanali njegove ljubezni, njegovega sočutja, še posebej do tistih, ki so se znašli v položajih bolečine, strahu, nespodbude ali osamljenosti«, se je sveti oče obrnil na vernike.

Poleg zakoncev Martin je papež med slovesnim bogoslužjem v začetku tretjega tedna sinodalnega zasedanj na čast oltarja povzdignil še italijanskega duhovnika Vincenza Grossija (1845-1917) in špansko redovnico Mario Isabello Salvat Romero (1926-1998). Vsi so zahtevano ponižnost v odnosu do bližnjih živeli na izreden način, jim služili in »tako postajali podobni svojemu nebeškemu Očetu«.

Relikvije zakoncev Martin sta med kanonizacijsko slovesnostjo k oltarju prinesla italijanski deček in španska deklica. Oba otroka naj bi na priprošnjo novih svetnikov na medicinsko nepojasnjen način ozdravela po hudih okvarah, s katerimi sta bila rojena.

Italijanski duhovnik Grossi je leta 1885 ustanovil Inštitut hčera oratorija, ki se posveča predvsem služenju mladim dekletom v stiski. Papež ga je pohvalil kot »usmiljenega Samarijana«, ki je imel pred očmi vedno le potrebe svojih varovank.

Španka Romerova, imenovana Marija Brezmadežnega spočetja in od leta 1977 predstojnica Kongregacije sester družbe križa, se je z veliko ponižnostjo posvečala služenju »najmanjših«, predvsem otrokom ubogih in bolnih staršev, je pojasnil Frančišek. »Svetlo pričevanje novih svetnikov nas nagovarja, da stopimo na pot veselega služenja bližnjim, z zaupanjem v Božjo pomoč in materinsko varstvo Device Marije«, je zbranim vernikom dejal papež.

Vir: Kathpress / RV
Foto: CNA