Starši imajo pravico do slovesa

V zadnjih letih se na področju odnosa do otrok, umrlih med nosečnostjo, zadeve v slovenski družbi vsaj malo premikajo na bolje, tudi po zaslugi organizacij, kot sta Zavod Živim in Društvo Solzice, ki staršem v težkih trenutkih nudita celostno oporo. In vendar le malokdo ve, da imajo starši že skoraj desetletje pravico do slovesa od mrtvega otroka ne glede na gestacijo. Do odgovorov na vprašanja o tem, kako pravico (predvsem pri nizki gestaciji, ko slovo nikakor ni samoumevno) uveljaviti v praksi, nam je pomagal odvetnik Tomaž Pisk, ki poleg pravne podlage izpostavlja pomen sočutja in človeškega pristopa do staršev. »Starši imajo pravico do slovesa in spomina,« poudarja. 20. člen Zakona o pogrebni in pokopališki dejavnosti pravi, da se lahko na podlagi izrecne želje staršev opravi »pokop ali upepelitev mrtvega ploda ne glede na njegovo gestacijsko starost«. Kdaj in komu je treba izraziti to željo? Če se to zgodi v porodnišnici, je to željo treba izraziti osebju (zdravniku, babici) čim prej po dogodku. Želja naj se tudi pisno zabeleži v medicinski dokumentaciji. Kaj pa, če pride do spontanega splava doma? Starši naj kontaktirajo nujno medicinsko pomoč ali ginekologa. Pri tem je pomembno, da zdravnik pregleda situacijo in izda potrdilo o smrti oz. poročilo o vzroku smrti. Tudi v tem primeru je pomembno, da starši jasno povedo, da želijo prevzeti otroka za pokop ali upepelitev. Kaj lahko starši zahtevajo, da se jim dejansko omogoči pokop? Starši lahko zahtevajo, da se mrtvorojeni otrok ne obravnava kot medicinski odpadek ter da se jim omogoči prevzem posmrtnih ostankov ali organizacija pokopa prek pogrebne službe. Poleg tega lahko starši zahtevajo izdajo zdravniškega poročila o vzroku smrti ter potrebnih dokumentov za pokop. Klima v slovenski družbi in porodnišnicah se v zadnjih letih spreminja in je manj nasprotovanja takšnim zahtevam. Ko se starši znajdejo v takšni težki situaciji, običajno zadošča, da jasno izrazijo, da želijo pokop oz. upepelitev, ter prosijo za ustrezno dokumentacijo. Kako ravnati, na kaj se sklicevati, kadar starši naletijo na gluha ušesa zdravstvenega osebja? Žal se tudi to še dogaja, vendar vedno redkeje. Komunikacija staršev naj bo mirna, spoštljiva, a odločna. Starši se v tem primeru lahko sklicujejo na 20. člen Zakona o pogrebni in pokopališki dejavnosti, ki izrecno določa pravico do pokopa ali upepelitve mrtvega otroka. Prav tako se lahko sklicujejo na pravico do osebnega dostojanstva in pietete. Prva izhaja iz 34. člena, druga pa iz 35. člena Ustave RS. Smiselno bi bilo tudi zahtevati pogovor z nadrejenim zdravnikom oz. vodstvom oddelka. Kot skrajni ukrep pa obstaja tudi možnost obrniti se po pomoč na zastopnika pacientovih pravic, ki jim bo lahko svetoval pri tem, kako uveljaviti pravice. Ali obstajajo situacije, ko pokop otroka kljub vsemu ni mogoč? V veliki večini primerov je pokop mogoč. Izjemoma pa lahko pride do situacije, ko pokop ni mogoč, na primer, ko ni mogoče pridobiti zdravniškega potrdila, ko je biološki material preveč poškodovan ali izgubljen. »Pokop ali upepelitev se opravi na podlagi zdravniškega poročila porodničarja-ginekologa o vzroku smrti,« beremo v zakonu. Če ginekolog reče, da »nima pojma o tem«, kakšno poročilo naj starši zahtevajo? Tudi če ginekolog ne ve, kakšno poročilo naj pripravi, naj starši vseeno vztrajajo, da pripravi vsaj osnovno medicinsko dokumentacijo, pa čeprav je kot vzrok smrti v njej zapisano »neznan« oz. da ga ni mogoče ugotoviti. Bistveno je, da starši dobijo pisni dokument, ne zgolj ustni odgovor. Je za poročilo o vzroku smrti otroka treba poimenovati? Pri spontanem splavu starši zaradi nizke gestacije navadno ne poznajo otrokovega spola. Če želijo otroka poimenovati – kako naj ravnajo? Je smiselna DNK analiza? Poimenovanje otroka za pripravo poročila ni potrebno. Prav tako ni potrebno za pokop. Običajno pa starši izberejo neko ime, ki je nevtralno glede na spol, ali neko simbolično poimenovanje. Seveda se lahko odločijo tudi za izvedbo DNK analize, ki pa terja nekaj časa in stroškov. Kako pravico do slovesa udejanjajo v porodnišnicah? Za informacije iz prve roke smo se obrnili na vse slovenske porodnišnice. Odgovore na vprašanja smo prejeli iz desetih od 14 porodnišnic. V SB Ptuj staršem podajo informacije o možnosti pokopa ali upepelitve. Glede na odločitev staršev postopek izpeljejo po izdelanem protokolu. Posmrtne ostanke pošljejo na Oddelek za patologijo UKC Maribor, od koder nadaljnji postopek poteka v sodelovanju s Pogrebnim podjetjem Maribor in Ptuj. Za izdajo potrdila o smrti se upošteva veljavna zakonodaja. SB Murska Sobota vsem staršem, ne glede na gestacijsko starost ploda, preda pisno obvestilo Seznanitev staršev o možnosti pogreba, s katerim jih seznanijo z njihovimi pravicami. Starši se lahko odločijo za skupinsko upepelitev in raztros pepela na pokopališču v Murski Soboti, ki se izvaja enkrat letno, ali za individualni pogreb. V SB Celje je staršem ob splavu predložen obrazec za izbiro načina pokopa: individualni pokop, skupinski raztros pepela na Mestnem pokopališču Celje, lahko pa tudi izberejo možnost »ne želim pokopa«, kar pomeni, da so posmrtni postanki upepeljeni kot biološki material. Stroške individualnega pokopa krijejo starši, stroške skupinskega raztrosa, ki se izvede dvakrat letno, pa SB Celje. Iz SB Izola in SB Nova Gorica so sporočili, da starše informirajo o možnosti pokopa oz. upepelitve. Posmrtne ostanke prevzame komunalno podjetje, ki je zadolženo za izvedbo pogrebnih storitev. Osebje SB Brežice sporoča, da staršem, ko pride do spontanega splava, predstavijo vse možnosti, tudi tiste, ki se navezujejo na ginekološko anamnezo (histopatološke in genetske preiskave), seznanijo pa jih tudi s finančno obremenitvijo družine. V bolnišnici v Postojni ob spontanem splavu starše informirajo o vseh možnostih, pravijo. Za to imajo pripravljen poseben dokument. Starši pri nižji gestacijski starosti otroka največkrat izberejo možnost skupinske upepelitve in pokopa na Žalah. V SB Trbovlje pred 12. tednom nosečnosti staršev ne informirajo o možnostih slovesa. Če starši izrazijo zanimanje, pa jim osebje razloži možnosti in ustreže njihovim željam. Po 12. tednu nosečnosti pa jih »praviloma« povprašajo o željah glede pokopa, v ta namen starši prejmejo tudi ustrezen obrazec. Izberejo lahko pokop v Parku zvončkov na ljubljanskih Žalah, individualni pokop ali skupinski raztros pepela. Posmrtne ostanke prevzame pogrebni zavod, nikoli straši, poudarjajo. Tudi v Bolnišnici za ginekologijo in porodništvo Kranj starše o možnostih pokopa oz. upepelitve informirajo različno glede na gestacijo. Pri višjih gestacijah je to del standardnega postopka, pri nižji gestacijski starosti otroka pa se pristop »prilagodi klinični situaciji in poteku obravnave«. Starše seznanijo z možnostjo slovesa, fotografije in pokopa ali upepelitve. Informacije podajajo ustno v okviru pogovora, ob tem pa uporabljajo tudi pisna pojasnila. Postopek pokopa ali upepelitve omogočijo prek izvajalca pogrebne dejavnosti. V SB Novo mesto poudarjajo individualen, spoštljiv pristop z veliko mero razumevanja. Staršem želijo zagotoviti strokovno podporo in človeško bližino. Način informiranja o pravici do pokopa ali upepelitve tudi tam prilagajajo »gestacijski starosti in okoliščinam posameznega primera«. V primeru zgodnje nosečnosti (do 14. tedna) sistematičnega informiranja ne izvajajo, »saj gre pogosto za zelo zgodnje in za starše izjemno čustveno zahtevne situacije«, utemeljujejo. Kljub temu pa staršem na njihovo pobudo zagotovijo vse potrebne informacije ter podporo pri morebitni odločitvi za pokop ali upepelitev. Po 14. tednu nosečnosti vse starše seznanijo z možnostjo pokopa ali upepelitve (individualni pokop v domačem kraju, upepelitev z raztrosom pepela na za to določenem prostoru, anonimna upepelitev) ter jim pojasnijo postopke in jih usmerijo glede nadaljnjih korakov. Na podlagi izpolnjenega obrazca o izbiri starši sami stopijo v stik s pristojno pogrebno službo. Po zaključku medicinskih postopkov in po tem, ko se starši lahko poslovijo, posmrtne ostanke in potrebno dokumentacijo premestijo na oddelek za patologijo. Od tam jih prevzame pooblaščena pogrebna služba. »Takšen postopek zagotavlja dostojno, strokovno in varno ravnanje,« izpostavljajo in dodajajo, da bolnišnica posmrtnih ostankov ne izroča neposredno staršem, temveč izključno pooblaščenim službam. Vse navedene bolnišnice zagotavljajo, da zdravstveno osebje (ponekod v vsakem primeru, drugod pa na zahtevo staršev) pripravi vso potrebno medicinsko dokumentacijo in jo preda bodisi staršem bodisi pooblaščenemu pogrebnemu podjetju.

Starši imajo pravico do slovesa

Starši imajo pravico do slovesa

20. člen Zakona o pogrebni in pokopališki dejavnosti pravi, da se lahko na podlagi izrecne želje staršev opravi »pokop ali upepelitev mrtvega ploda ne glede na njegovo gestacijsko starost«. Kdaj in komu je treba izraziti to željo?

Ko tvegamo, se odpre nov svet

Skavt iz Ljubljane z ekipo osvojil svetovno letalsko tekmovanje

Prispevek je dostopen samo za naročnike Družine.