V evropskem glasovanju za pristopno kandidaturo Srbije beograjski nadškof Stanislav Hočevar vidi veliko priložnost in ‘dobro znamenje za prihodnost’. Kot je pojasnil v pogovoru za nemško katoliško agencijo KNA, Srbija ni revna dežela, saj premore veliko naravnih virov, kulturnih dobrin in pametnih ljudi. Vse te vire pa bi bilo potrebno dosti bolj razvijati, ‘za kar Evropska zveza nudi občutno boljše pogoje’.

Hočevar je dejal, da se morajo Srbi pripraviti na dolg, ‘upajmo, da tudi intenziven proces zorenja’, za to pa je potreben nenehen dialog, ‘jasni kriteriji in nadzor’.

Evropske države in voditelji vlad so Srbiji minuli teden priznali status pristopne kandidatke. Pred tem je Romunija še kot zadnja država članica spremenila svoje negativno mnenje. Romunija in Srbija sta se pogodili glede zaščite romunske manjšine v Srbiji.

Cerkvam je nadškof Hočevar pripisal izjemno pomembno vlogo v družbenem procesu zorenja države. Po njegovem mnenju Cerkve predstavljajo ‘osrednji del, jedro srbske družbe’.

Zaenkrat še ni razvidno, da evropska politika s srbsko pravoslavno Cerkvijo javno razpravlja o temeljnih vprašanjih. Srbi ne bi razumeli, pojasnjuje nadškof Hočevar, če Cerkev pri tem ne bi bila soudeležena. Po drugi strani pa je srbska pravoslavna Cerkev tudi odgovorna, da med prebivalstvom narašča podpora ‘jasni viziji Evrope’.

V luči težav Srbije z morebitnimi prihodnjimi evropskimi sosedami Hrvaško, Romunijo in Kosovim nadškof Hočevar zagovarja objektivo ocenjevanje. Pomembno je, da prepoznamo težave na obeh straneh, ne le na srbski, meni visoki cerkveni predstavnik. Spodujati je potrebno sodelovanje in težave reševati na odprt način. Če jih bodo puščali ob strani, se stanje ne bo izboljšalo.

Pri kosovskem vprašanju pa ne pomaga, če se ljudje slabe volje postavijo na eno stran, saj to odseva ‘ne dovolj razsvetljeno miselnost tako vlad kot narodov’.

Zadnji razvoj dogodkov na tem območju, posebej v Srbiji, na Kosovem, v Bosni in Hercegovini ter v Grčiji, je tudi osrednja tema rednega letnega srečanja predsednikov katoliških škofovskih konferenc vzhodne Evrope, ki od ponedeljka do četrtka zasedajo v Strassbourgu. Srečanje prireja Svet evropskih škofovskih konferenc v sodelovanju s stalnim predstavništvom Svetega sedeža pri Evropskem svetu. Udeležuje se ga devet škofovskih konferenc: iz Albanije, Bosne in Hercegovine, Bolgarije, Grčije, Moldavije, Romunije, s Cipra, iz Turčije ter ‘Mednarodna škofovska konferenca svetih Cirila in Metoda’ (iz Kosova, Makedonije, Črne gore in Srbije).