Na god svetega Štefana, zavetnika konj in prvega mučenca, se po starem običaju blagoslavlja konje. Navada izhaja iz ljudske šege, ko so namesto konj blagoslavljali sol in jo nato dodali hrani in živalski krmi ter potresali po domu, vrtu in njivi. Na njivo pa so hodili s konji, saj so verjeli, da se bo tisti, ki bo prvi potresel sol po njivi, veselil bogate letine pridelkov. S konji so tako prišli najhitreje in plemenite živali so zato zelo cenili.

Ponedok se poleg konj še vedno blagoslavlja tudi sol. Družaben dogodek vsako leto pritegne veliko konjerejcev, jahačev in drugih ljubiteljev konj.

Fotografinja Družine Tatjana Splichal je te plemenite živali fotografirala v Selcah v Selški dolini. Konjem je blagoslov podaril duhovni pomočnik Milan Grden. Sicer pa sta blagoslov konj in štefanovo še posebej slovesna v Vipavi, saj na ta dan goduje zavetnik njihove župnijske cerkve - sv. Štefan. Največja prireditev pa je bila v Dolenji Stari vasi pri Šentjerneju, kjer se je družilo skoraj 150 konjenikov in več kot 3000 obiskovalcev. Konje so letos na Dolenjskem blagoslovili že 156-ič.

V Ljubljani so na Hipodromu Stožice pripravili kasaške dirke, po njih pa je škof Anton Jamnik blagoslovil konje.

Blagoslov konj in praznovanje štefanovega so pripravili tudi v Gorenjih Sušicah pri Dolenjskih Toplicah, Semiču, Šentrupertu na Dolenjskem, Štefanu pri Trebnjem, Kapelah, Pišecah, Harijah v Brkinih, Vipavi in v Zanigradu na Primorskem.

Sv. Štefan je bil jeruzalemski diakon, ki so ga zaradi oznanjanja krščanske vere obsodili na smrt s kamenjanjem, za zavetnika konj in živine na splošno pa so ga v srednji in severni Evropi razglasili, ker je nadomestil neko božanstvo, ki je indoevropskim ljudstvom varovalo konje ter živino.

Po legendi naj bi sv. Štefan z znamenjem križa ukrotil divjega konja, s čimer je, kot je v Prazničnem letu Slovencev zapisal etnolog Niko Kuret,v očeh ljudstva prevzel zavezništvo nad konji. Blagoslov konj ob njegovem godovanju prvič omenja neki rokopis iz Triera v Nemčiji iz 10. stoletja, na slovenskih tleh pa je o tem obredu v Nevljah pri Kamniku inna Kranjskem prvi poročal kranjski plemič in polihistor Valvasor.

Fotografije: Tatjana Splichal