Zbrane v Veliki dvorani Narodne galerije je nagovoril lanski Steletov nagrajenec Bine Kovačič. FOTO: Ksenja Hočevar

Steletova nagrada je nagrada za življenjsko delo ter za izjemne dosežke na področju konservatorstva in restavratorstva; Slovensko konservatorsko društvo, ki nagrade podeljuje od leta 1990, je lovoriko poimenovalo po prvem slovenskem poklicnem konservatorju Francetu Steletu. Poleg nagrade društvo podeljuje tudi priznanja za pomemben prispevek pri ohranjanju in obnovi nepremične kulturne dediščine.

Predsednik komisije za Steletove nagrade Milan Sagadin je povedal, da so prejeli 9 predlogov za Steletove nagrade. FOTO: Ksenja Hočevar

Za leto 2021 so Steletovo nagrado za življenjsko delo podelili konservatorski svetnici dr. Mojci MarjAni Kovač, Steletovi priznanji pa dr. Simoni Menoni Muršič za konservatorski prispevek pri celoviti prenovi tržnice na Ptuju in Občini Trnovska vas za celovito obnovo Simoničeve domačije v Trnovski vasi. Pred podelitvijo nagrad so v avli Ministrstva za kulturo odprli razstavo o nagrajencih in njihovem delu.

Steletova nagrajenka dr. Mojca MarjAna Kovač je med drugim vodila prenovo piranske cerkve sv. Jurija, postavitev novega pevskega kora in orgel v koprski stolnici in obnovo koprske krstilnice sv. Janeza Krstnika. FOTO: Ksenja Hočevar

Iz utemeljitve Steletove nagrade dr. Mojci MarjAni Kovač:

»Umetnostna zgodovinarka, dr. Mojca MarjAna Kovač, konservatorska svetnica, spada med tiste konservatorke in konservatorje, ki so v svoji dolgoletni konservatorski praksi znali združevati delo na terenu s konservatorsko teorijo in uveljavitvijo slovenskega konservatorstva v širšem evropskem prostoru, kot tudi z znanstveno-raziskovalnim delom. O tem priča njen akademski naziv in številna predavanja na mednarodnih simpozijih,« so zapisali v utemeljitvi in posebej izpostavili njeno vodenje dolgotrajne in izjemne prenove piranske cerkve sv. Jurija, s številnimi tako arheološkimi kakor tudi stavbnimi raziskavami, ki jih je vrsto let uspešno vodila v obširno in celovito obnovo.

Podelitev Steletove nagrade in priznanj je bila v Veliki dvorani Narodne galerije v Ljubljani. FOTO: Ksenja Hočevar

Med uspešnejšimi in konservatorsko zahtevnejšimi deli so v utemeljitvi izpostavili odločitev o postavitvi novega pevskega kora in orgel v koprski stolnici Marijinega vnebovzetja: »Kljub zahtevni nalogi je dr. Kovačeva znala s konservatorskega pogleda sprejeti premišljeno, a smelo odločitev za umestitev novega pevskega kora v koprsko baročno cerkev, ki se je izkazala za uglašeno rešitev med historično arhitekturo in sodobnim minimalističnim oblikovanjem, saj slednje poudarja veličastnost cerkvenega prostora.« Zasluga Steletove nagrajenke je tudi, da so bila dolgotrajna dela obnove koprske krstilnice sv. Janeza Krstnika, imenovane Rotunda Carmine, uspešno zaključena: »Vsa strokovna odkritja, ki jih je prinesla obnova in prezentacija koprskega baptisterija, je dr. Kovačeva objavila v strokovni literaturi, kar priča o nagrajenkinem plodovitem znanstvenem delu in zavezanosti, da je konservatorske posege treba redno objavljati na znanstvenem nivoju. »

Mojca MarjAna Kovač je med drugim vodila številna konservatorska dela na objektih meščanske arhitekture Pirana, kot tudi na sakralnih stavbah v mestu in zaledju, so še zapisali v utemeljitvi nagrade.

Steletovo priznanje je prejela dr. Simona Menoni Muršič za konservatorski prispevek pri celoviti prenovi tržnice na Ptuju. FOTO: Ksenja Hočevar

Iz utemeljitev Steletovih priznanj: 

Simoni Menoni Muršič je kot osnovno izhodišče ureditve tržnice služila analiza in interpretacija historične urbanistične podobe prostora, kakršna se je začela oblikovati v 16. stoletju, ko so ob nekdanji strugi Grajene začeli graditi vojašnične stavbe. Te so bile porušene v začetku 20. stoletja, od takrat naprej pa je bil prostor nepozidan in urejen v tržnico. »Zavzemala se je za ohranitev odprtega pogleda na najpomembnejši kulturni spomenik obravnavanega prostora, cerkve sv. Jurija. Temu je arhitekt sledil, kar se je izkazalo kot izrednega pomena pri končni impozantni arhitekturni rešitvi ohranjanja odprtega prostora,« pišejo v utemeljitvi priznanja.

Občina Trnovska vas je Steletovo priznanje prejela za celovito obnovo Simoničeve domačije. FOTO: Ksenja Hočevar

Simoničeva domačija, ki datira v 18. stoletje, predstavlja nepogrešljiv del stavbne dediščine, ki je dala kulturni krajini slikovitih ravninskih predelov na obronkih Slovenskih Goric in Haloz poseben pečat. Obnova trnovske domačije je toliko pomembnejša, saj je današnji čas dočakalo le malo tovrstnega avtentičnega stavbnega fonda. Projekt po mnenju konservatorskega društva predstavlja vzorčen primer, ko občina razume pomen podedovanega in dela v dobro vseh.