Stanovsko nagrado, poimenovano po začetniku konservatorstva na Slovenskem Francetu Steletu (1886 - 1972), je Slovensko konservatorsko društvo, ki letos praznuje 50-letnico obstoja, podelilo dvaintridesetič. Slavnostna govornica je bila Jelka Pirkovič, lanska Steletova nagrajenka in vršilka dolžnosti generalnega direktorja direktorata za kulturno dediščino na Ministrstvu za kulturo, nagrade je podelil predsednik Konservatorskega društva Srečko Štajmbaher.

Pred podelitvijo nagrade in priznanj so v avli Narodne galerije odprli razstavo o nagrajencih in njihovem delu. FOTO: Tatjana Splichal

Po izobrazbi akademski slikar

Konservatorsko–restavratorskemu svetniku Binetu (Albinu) Kovačiču je Slovensko konservatorsko društvo podelilo najvišje priznanje, Steletovo nagrado za »vrhunske dosežke, pomembne za ohranjanje in predstavljanje kulturne dediščine,« so zapisali v utemeljitvi. Nagrajenec je akademski slikar, ki je študiral na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Po diplomi se je že leta 1978 zaposlil v restavratorskih delavnicah tedanjega Zavoda za spomeniško varstvo v Mariboru. Med zorenjem ob znamenitih konservatorjih, od Zadnikarja, Cevca do Vrišerja in Mikuža ter z nasveti kolegov restavratorjev, zlasti Viktorja Gojkoviča, je z značilno osebno zavzetostjo in strokovno odgovornostjo razvijal restavriranje štafelajnih in stenskih slik ter poslikane plastike.

Slovensko konservatorsko društvo praznuje 50 let. FOTO: Ksenja Hočevar

"Pestrost Kovačičevih izvedb sega od restavriranja fresk v viteški dvorani dvorca Betnava do poslikav v glasbenem salonu gradu Hrastovec in številnih sakralnih umetnostnih vrhuncev, kakršne so poslikave v Selu na Goričkem ali v sv. Pankraciju v Starem trgu nad Slovenj Gradcem. Med odkritji in restavriranji izstopajo edinstvene poznoromanske in zgodnjegotske freske v župnijski cerkvi sv. Martina na Šmartnem na Pohorju. Vzorno je bilo tudi restavriranje dveh stranskih oltarjev v cerkvi sv. Janeza Krstnika v Poljani, stranskega oltarja v cerkvi sv. Elizabete v Slovenj Gradcu, dveh stranskih oltarjev v cerkvi sv. Nikolaja v Vuzenici in dveh stranskih oltarjev ter Straubovega orgelskega krila v cerkvi sv. Marije Rušah. Reprezentativne monografije Jožefa Holzingerja ne bi bilo brez obnov v cerkvi sv. Janeza na Suhem vrhu nad Radljami in restavrirane prižnice v cerkvi sv. Jožefa v Mariboru,« so med drugim zapisali v utemeljitvi nagrade.

Zorko Bajc je prevzel delo v župniji sv. Jurija v Piranu leta 2000. Poleg župnijske cerkve je v mestu še devet cerkva, skoraj vse je s pomočjo domačinov skrbno obnovil. FOTO: Ksenja Hočevar

Konservatorki dr. Katharini Zanier so podelili priznanje »za kvalitetno izveden mednarodni interdisciplinarni projekt obnove in revitalizacije kulturne dediščine Claustra+«, piranskemu župniku Zorku Bajcu »za zgledno in kontinuirano obnovo sakralnih kulturnih spomenikov v Piranu«, priznanje Šenkovi domačiji, to je družini Virnik Karničar in arhitektu Marku Šenku pa »za celostno obnovo, nadgradnjo in revitalizacijo kulturnega spomenika Šenkova domačija«.

Slovenski konservatorji smo ponosni, da imamo med seboj osebnost, ki je upravitelj, prenovitelj, promotor slovenske grajene dediščine in predvsem zgled žlahtne duhovnosti, s katero plemeniti prostor Slovenije. (iz utemeljitve nagrade Zorku Bajcu)

Več o nagrajencih v novi tiskani Družini. Med drugim bo duhovnik Zorko Bajc predstavljen v rubriki Osebno.