Papež Frančišek ne želi znova pregledati zaključenega postopka za kanonizacijo mučeniškega kardinala Alojzija Stepinca (1898-1960), preden pa bo podpisal dekret o razglasitvi za svetnika, bo počakal na »boljše ozračje« med katoliško Cerkvijo na Hrvaškem in pravoslavno Cerkvijo v Srbiji, je po navedbah hrvaškega katoliškega tednika Glas Koncila pred dnevi poudaril hrvaški primas kardinal Josip Bozanić.

Kardinal je dejal, da so svetništvo Alojzija Stepinca preverili in potrdili najvišji pristojni organi Svetega sedeža. »Ne bojimo se resnice in smo pripravljeni na argumentirano soočenje, da bi odkrili polno resnico o tem tragičnem vojnem obdobju. Svetništva blaženega Stepinca ne bo mogoče prikriti s poskusi zanikanja, ki so posledica zemskih interesov, čeprav se pojavljajo poskusi v tej smeri.«

Med bogoslužjem na Trsatu je kardinal Bozanić vernikom podrobno predstavil postopek za kanonizacijo kardinala Stepinca. Spregovoril je tudi o okoliščinah, ki so pripeljale do tega, da je kanonizacija začasno odložena. Čudež, ki je potreben za uspešen postopek, je bil Kongregaciji za zadeve svetnikov predstavljen že 21. marca 2014, pa tudi na seji teoloških svetovalcev kongregacije 3. junija 2014. Delovni proces Svetega sedeža je skoraj zaključen in sicer »s pozitivnim sklepom«. Manjka le še mnenje kardinalske komisije in seveda uradna papeževa razglasitev.

Potem ko je srbski pravoslavni patriarh Irinej konec lanskega junija papežu predstavil svoje pomisleke glede Stepinčeve kanonizacije, mu je Frančišek odgovoril preko svojega posebnega odposlanca kardinala Kurta Kocha, ki je v letošnjem februarju obiskal Srbijo. Papež je predlagal ustanovitev delovne skupine katoliških in pravoslavnih izvedencev, ki bi skupaj preverili za pravoslavno stran sporna vprašanja o kardinalu Stepincu ter dogodke med drugo svetovno vojno.

Kardinal Bozanić je poudaril, da se je papež Frančišek v tem primeru odločil za »poseben in nepričakovan ekumenski korak brez primerjave v zgodovini Cerkve«: »Sveti oče si želi, da bi srbska pravoslavna Cerkev prepoznala argumente za Stepinčevo svetništvo in da bi se njegov postopek za kanonizacijo odvijal v boljšem ozračju odnosov med obema Cerkvama.«

Po Bozanićevih besedah bi lahko postopek za kanonizacijo prispeval k temu, »da bi spoznali celostno zgodovino tega tragičnega obdobja hrvaške zgodovine in da bi odpravili mite, ki so plod različnih ideologij«.

Vir: Kathpress
Foto: splet