Število katoličanov v Skandinaviji po navedbah Nordijske škofovske konference že nekaj let strmo narašča. Na Danskem, Norveškem, Švedskem, Finskem in Islandiji so zabeležili okoli 330.000 novih članov, poroča glavna tajnica Nordijske škofovske konference, s. Anna Mirijam Kaschner. »V nekaterih naših škofijah se je število katoličanov potrojilo ali celo početverilo.« Dejansko bi lahko število ocenili na 600.000, saj se številni priseljenci v skupnostih ne registrirajo.

Večji del v severni Evropi živečih katoličanov predstavljajo priseljenci s Poljske, Hrvaške, iz Litve, s Filipinov in iz Vietnama. Tudi število prestopov v katoliško Cerkev se je opazno povečalo. »Nekdanje državne luteranske Cerkve so se znašle v krizi. Vpliv izvoljenih vlad na verska vprašanja moti mnoge evangeličanske kristjane«, pojasnjuje s. Mirijam. »Iščejo globjo duhovnost, jasnejše bogoslužje in usmeritev v verskih izjavah, na ta način pa najdejo pot v katoliško Cerkev.«

Kljub naraščanju števila pa so katoličani na tem območju še vedno manjšina, je povedala redovnica, ki pripada redovni skupnosti Sester misijonark Predragocene Jezusove krvi. »Kdor v nordijskih deželah doživi katoliško Cerkev, dobi izkušnjo vesoljne Cerkve z babilonsko jezikovno raznolikostjo ljudi več kot 70 različnih narodnosti. Tu imamo vsako nedeljo binkošti.«

Cerkvenemu življenju so v veliko pomoč sodobna komunikacijske sredstva, kot so pametni telefoni in tablični računalniki, saj lahko verniki preko njih spremljajo mašna besedila v materinem jeziku. Kdor se zaradi prevelike oddaljenosti ne more vsak teden udeležiti svete maše, lahko obred spremlja s pomočjo prenosa v živo. Tudi priprava na prejem prvega svetega obhajila in zakrament svete birme pogosto poteka kar preko svetovnega spleta. Le duhovna oskrba ne deluje na ta način, pojasnjuje s. Kaschnerjeva: »Duhovniki v letu dni pogosto prevozijo po 150.000 km, da podelijo zakramente. Velike razdalje izjemno otežujejo oskrbo župljanov.«

Velik izziv predstavljajo tudi finance. »Smo revna Cerkev v premožnih državah«, na koncu potoži s. Mirijam. Mnogi priseljenci namreč nimajo dovolj denarja za prostovoljne darove Cerkvi.

Vir: Kathpress

Foto: splet