Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Sto let od začetka postopka za kanonizacijo škofa Slomška

Marjan Turnšek
Za vas piše:
Marjan Turnšek
Objava: 26. 09. 2026 / 00:30
Čas branja: 4 minute
Nazadnje Posodobljeno: 23.09.2026 / 09:49
Ustavi predvajanje Nalaganje
Sto let od začetka postopka za kanonizacijo škofa Slomška
Veličastni Slomškovi dnevi v Mariboru leta 1936. Vir: Etnografski muzej

Sto let od začetka postopka za kanonizacijo škofa Slomška

Ob tej obletnici želim priklicati v spomin nekaj dejstev tega začetka. Zavest o svetništvu škofa Antona Martina Slomška ni v zavesti vernih ljudi na Slovenskem nikoli usahnila.

Zasledujemo jo lahko v časopisnih zapisih in drugih pričevanjih vse od njegove smrti v sluhu svetosti leta 1862 naprej. Še posebej intenzivno pa od začetka postopka za njegovo beatifikacijo, ki ga je sprožil mariborski škof msgr. Andrej Karlin takoj po obhajanju 125. obletnice njegovega rojstva v letu 1925. Poglejmo pomembne okoliščine in odločilne dogodke.

Pobudniki duhovniki tretjega reda sv. Frančiška Asiškega

Po koncu prve svetovne vojne so se stvari počasi prilagajale novi politični situaciji. Ko so bile razmere toliko zrele, da bi lahko začeli proces, je leta 1922 umrl škof Mihael Napotnik, ki bi bil po svoji pravni usposobljenosti pravšnji za vzpostavitev Slomškovega procesa. Za njim je prišel na lavantinski škofijski sedež v Mariboru nekdanji tržaški škof Andrej Karlin. V letu, ko so obhajali 125. obletnico Slomškovega rojstva, je bilo razpoloženje izredno ugodno za uradni začetek. 

V Mariboru danes obhajajo Slomškov dan, ko se spominjamo 180. obletnice njegovega škofovskega posvečenja in 100. obletnice začetka postopka za njegovo beatifikacijo.

Za pobudnike lahko štejemo duhovnike člane tretjega reda sv. Frančiška Asiškega, ki so 18. novembra 1925 na svojem srečanju pri očetih frančiškanih v Mariboru soglasno sklenili, da bodo tozadevno prošnjo predložili škofijskemu ordinariatu v Mariboru. Na tem sestanku je bil tudi škof dr. Andrej Karlin s stolnim kapitljem in je obljubil, da se bo zavzel z vsemi svojimi močmi za to zadevo. 1. decembra 1925 je bil ta sklep uresničen. Prošnjo so podpisali: p. F. B. Perec, dr. A. Jerovšek, dr. F. Kovačič, V. Munda, M. Strakl, I. Bogovič, J. Čede, dr. J. Tomažič, dr. M. Vraber, F. Časl, J. Mirt, J. Kupčič.

Postulator v procesu kanonizacije bl. škofa Antona Martina Slomška je dr. Marjan Turnšek. FOTO: Tatjana Splichal

Prvi postulator dr. Ivan Tomažič

17. marca 1926 je ista skupina duhovnikov na škofovo pobudo predlagala za prvega pospeševalca (postulatorja) postopka dekana stolnega kapitlja msgr. dr. Ivana Tomažiča. Isti dan je bila tudi seja konzistorija, kjer so to prošnjo potrdili in škof Karlin je 22. marca 1926 izdal dokument o imenovanju postulatorja. S tem aktom je bil informativni postopek uradno odprt. Na praznik Marijinega oznanjenja 25. marca je škof izdal razglas »Za Slomškovo beatifikacijo!«, ki je bil objavljen v Oglasniku in nekaterih drugih časopisih. V njem naznanja duhovnikom, da se začenja škofijski proces za beatifikacijo Slomška, in prosi duhovnike za sodelovanje s postulatorjem, čigar naloga je zbrati Slomškove spise in podatke o njegovem življenju, da bi jih nato lahko posebna komisija proučila, presodila in morebiti predložila odgovorni kongregaciji v Rimu.

Zbiranje gradiva

Sledili so nadaljnji koraki. Do Karlinove smrti (1833) so v glavnem zbirali in pregledovali Slomškove spise in vso drugo dosegljivo dokumentacijo. Dr. Franc Kovačič je na osnovi zbranega gradiva in odgovorov na vprašalnik, ki so ga izpolnjevali po vsej škofiji, napisal Slomškov življenjepis in za proces oris njegovih kreposti.

Na škofovskem sedežu je škofu Karlinu sledil njegov pomožni škof dr. Ivan Tomažič (1933), ki je bil do takrat postulator procesa. Za novega postulatorja je imenoval kanonika Jožefa Mirta (1934), ki je do leta 1935 zbral v glavnem vse dosegljive Slomškove spise ter druga pričevanja.

Bolj kot arhitektov in inženirjev potrebujemo svetnikov! (Fran Sušnik)

Podrobnejšo raziskavo o Slomškovih spisih so začeli leta 1930, obširno raziskavo o sluhu njegove svetosti z zaslišanji mnogih prič pa leta 1935.

Veličastni Slomškovi dnevi v Mariboru

Poseben odsev stanja med ljudmi so bili veličastni Slomškovi dnevi v Mariboru leta 1936, ko so verniki zbrali kar 400.000 podpisov, s katerimi so prosili papeža za beatifikacijo škofa Antona Martina Slomška. Kot moto teh Slomškovih dni ostaja stavek iz govora profesorja Frana Sušnika: »Bolj kot arhitektov in inženirjev potrebujemo svetnikov!«

Po dobrem začetku se je nato delo zaustavilo. Dopolnilno zbiranje dokumentov se je sicer nadaljevalo in prav tako zbiranje pričevanj, a v zraku je bila že druga svetovna vojna, ki je obračala pozornost vodilnih oseb drugam in ozračje ni bilo več naklonjeno tovrstnemu delu.

Spisi na kongregaciji šele leta 1963

Tako je izsledke tega prvega dela postopka lahko odnesel v Vatikan na kongregacijo šele škof Držečnik, ko je l. 1963 odšel na drugi vatikanski koncil. Nato je preteklo še naslednjih 36 let, da se je lahko zgodila beatifikacija tik pred prelomom tisočletja l. 1999.

Če bomo pohiteli in okrepili naše priprošnje k bl. Slomšku, še lahko ulovimo naslednjih 36 let z njegovo kanonizacijo. A z domnevnim čudežnim dogodkom ne smemo preveč odlašati, kajti tudi proces o čudežu lahko traja nekaj let. Zatorej osebno in po župnijah redno molimo za Slomškovo kanonizacijo in se mu v različnih preizkušnjah priporočajmo.

Prispevek je bil objavljen v Slomškovem listu, prilogi tednika Družina. 

Kupi v trgovini

Anton Martin Slomšek (1800-1862)
Svetniki
2,90€
Nalaganje
Nazaj na vrh