Nameraval sem ga predstaviti kot velikega Slovenca. Bil je rodoljub in cerkveni dostojanstvenik. Zamislil sem si, da bi njegovo škofovsko dostojanstvo odražala sedeča drža, kot kaže njegova edina fotografija iz leta 1862, posneta na Dunaju.

20 osnutkov za kip

V ta namen sem izdelal vsaj 20 osnutkov in več podstavkov, vedno po dva hkrati. Tako sem lažje zbiral informacije za kompozicijsko umestitev kipa v prostor trga. Osnutek za kip je najprej treba delati po celoti, v odnosu do okoliške arhitekture ali krajine. Podstavku so na sprednji strani dodane stopnice, ker so znamenje dostopnosti in tvorijo fizično povezavo z opazovalcem. Podstavek brez stopnic bi kip odrezal od ljudi.

Pri portretu sem se ravnal po ovalnem portretu graškega slikarja Josefa Tunnerja, nastal v letih 1860–1862, ki predstavlja vzor za množico kasnejših škofovih upodobitev. V portretu sem bil zaradi vizualne občutljivosti zavestno zadržan, ker se po karakterju nagibam k ekspresivnosti.

Predvidenih lokacij za postavitev kipa je bilo več. Prostor pred stolno cerkvijo je razmeroma zaprt in majhen. Druge možnosti so bile pred pročeljem cerkve, na levi strani ali na več mestih v drevoredu na Plečnikovi elipsi.

Modeliranje kipa je potekalo na mojem domu v Šmartnem ob Paki, na kmetiji mojega brata, kjer sem odraščal. Za izdelavo sem si vzel osem mesecev dela. Toliko časa sem potreboval iz več razlogov. Kip Slomška je bil moje prvo javno naročilo. Do tedaj sem sicer delal portrete, vendar je izdelava figure, še posebej monumentalne, nekaj povsem drugega zaradi velikosti, stilizacij pri realistični upodobitvi in dejstva, da so priložnosti za tako delo zelo redke. Upravičeno sem pričakoval, da se bodo med delom pojavljala vprašanja glede kompozicije same forme. Pri izdelavi kipa je namreč vedno tako, da makete ni mogoče enostavno povečati na željeno končno velikost, ampak je na originalu treba nekoliko spreminjati proporcije, razmerja med posameznimi deli. To je psihološki faktor velikosti. Original mora biti vedno bolj vitek kot maketa.

Sedeča figura

Moja ocena glede višine kipa z ozirom na umestitev papirnate makete na Slomškovem trgu je bila skupaj z višino podstavka okrog 3,5 m, kip pa bi bil visok dobrih 2,5 m. Taka višina je za fizično delo sicer enostavno obvlad- ljiva. Vendar je šlo pri tem za sedečo figuro. Če bi bila stoječa, bi ustrezala velikosti figure 3,5 m, kar je, gledano po kiparski masi, precej več. To je zopet stvar psihološkega faktorja kiparskih volumnov, ki delajo razliko med sliko in kipom. Sliko je mogoče enostavno povečati. 

Pri kipu pa je prisotna še globina kot tretja dimenzija razsežnosti in z njim povezana množica vizur z vseh zornih kotov, diagonal, s strani in od zadaj. Kipar med delom projicira v kip najprej občutenje lastnega telesa z vsemi čutili. Ne samo z vidom, temveč tudi in predvsem s kinestezijo, propriocepcijo in visceralnimi občutenji, ki odražajo zelo prvobitno, celostno in težko razložljivo stanje organizma. Pri tem ima določeno vlogo tudi psihosomatika, področje, ki odkriva povezave med našo psiho in telesom. To so nevidne vezi med kiparjem, kompozicijo kipa in opazovalcem.

Kip, odlit v času osamosvojitvene vojne za Slovenijo

Meseca marca 1991 je bil kip zmodeliran v glini. Da bi ga lahko prepeljali v livarno, ga je bilo najprej treba odliti v mavec, kar je zahtevalo še dodaten mesec dela, do konca aprila. Najprej negativ oz. kalup, potem še pozitiv in odstranitev kalupa. Tovrstno delo je garaško, hkrati pa zahteva preciznost. Kip so v bron odlivali v livarni Likum v Zagrebu. Odlivanje je trajalo dobra 2 meseca. To je bil čas osamosvojitvene vojne za Slovenijo. Mavčni odlitek so zaradi varnosti, če bi se z originalom zgodilo kaj nepredvidenega, postavili pod kor cerkve na Slomškovi Ponikvi, kjer je še zdaj.

Prispevek je bil najprej objavljen v Slomškovem listu, prilogi tednika Družina.