»Pri nas doma je bila mizerija (revščina),« se spominja otroških let. »Imeli smo eno krav'co, prašiča in, če je bilo še tele, kokoši ... Vse smo delali na roke, nosili v koših iz šibja. Moč pa smo zajemali v veri.«

Sovaščani so Julki postavili mlaj, ki je potem moral stati še 100 dni. FOTO: Tatjana Splichal

Že kot otrok je morala poprijeti za delo, pri enajstih je šla za pestrno, pri osemnajstih za deklo in si tako služila vsakdanji kruh. »Lačni pa hvala Bogu nismo bili.« Na kmetiji, kjer je služila kot dekla, je spoznala Justina, bodočega moža.

Leta 1947 se je Julka poročila z Justinom. FOTO: Tatjana Splichal

V življenje je posijalo sonce z rojstvom Mire in Radovana. Živeli so skromno, z delom pridnih rok pa sta ustvarila topel dom v Grahovem ob Bači, kamor sta se preselila po 35 letih zakona.

Zlata poroka na Mostu na Soči. Leto pozneje, l. 1999, ji je umrl mož. FOTO: Tatjana Splichal

Čeprav je bilo v njenem življenju veliko preizkušenj, ostaja vedra in hvaležna: »Bogu se vsak dan stokrat zahvalim, da sem zdrava in pri čisti pameti. Hvaležna sem za moža, za otroka, vnuke in pravnukinji. Hvaležna sem za vse.« 

Julka je naju s fotografinjo Tatjano postregla z veliko pozornostjo, ko sva jo obiskali še pred veliko nočjo. FOTO: Tatjana Splichal

Julka je že 26 let vdova in živi sama. »Vse pri hiši še 'porihtam' sama in pospravim. Do zdaj sem še vse sama naredila, zdaj pa ne gre več. Opešala sem, tako so mi letos drugi posadili krompir na vrtu.«

FOTO: Tatjana Splichal

Nasvet za dolgo življenje

»Pomembno je, da človek pošteno živi, da nobenemu nič hudega ne naredi, domača in skromna hrana, da dela kolikor more in je dobre volje,« Julka jasno pove nasvet za dolgo življenje. »Nimam nobenih zamer, treba pa je znati tudi odpustiti. Zamera nič ne pomaga, je pa treba moliti, da Bog naredi, česar mi ne zmoremo.«

Križ na steni Julkine hiše. FOTO: Tatjana Splichal

Kakšen pa je njen nasvet za dolgo in zdravo življenje?