V Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma bo nocoj prireditev, posvečena stoletnici rojstva pesnika Ceneta Vipotnika. ob jubileju so znova izdal njegovo edino pesniško zbirko Drevo na samem, ki je prvič izšla leta 1956. Leto pozneje je Cene Vipotnik zanjo prejel Prešernovo nagrado. France Pibernik je o njej zapisal v Slovenskem času ob 40. obletnici smrti: »Zbirka je snovno in tematsko močno zarisana v predvojni, medvojni in povojni čas, torej družbeno angažirana.« Njegovo celotno literarno delo je izšlo leta 1975 v zbranem delu Zemlje zeleni spomin v uredništvu Jožeta Kastelica. V CD bo pesnika predstavil Boris A. Novak.

V umetniškem programu bodo nastopili vnukinja Ceneta Vipotnika, Ana Vipotnik, Igor Leonardi, Marijana Brecelj, Pavle Ravnohrib in Saša Tabaković, so sporočili iz Društva slovenskih pisateljev. Režiser programa je Igor Likar, za glasbeno pa ga je opremila Darja Hlavka Godina.

Pesnik, prevajalec in urednik Cene Vipotnik se je rodil na 11. novembra leta 1914 v Zagorju ob Savi. Leta 1939 je diplomiral iz romanistike na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Poučeval je na srednjih šolah v Rakeku in v Ljubljani. Od leta 1946 je bil urednik v Slovenskem knjižnem zavodu, pozneje pa urednik in vodja uredništva na Cankarjevi založbi.

Ob zgledih iz slovenske in francoske poezije je v predvojni liriki izražal tesnobo, nemoč, ogroženost, hkrati pa tudi voljo do preboja iz vklenjenosti. V vojnih taboriščnih pesmih je, kot piše biografski leksikon Osebnosti, opisoval trpljenje in privrženost uporu, po vojni pa je pisal intimne, lirične pesmi. V ciklu Ostarela soneta je sonet Hotel si, Mojster, zmerom plodoviti, posvetil Stvarniku:

Hotel si, Mojster, zmerom plodoviti,
naj se zasveti moja medla glina;
odprla se je srcu plaha lina
in jel sem, kar greni, kar godi, piti.

V Cankarjevi založbi je med drugim zasnoval zbirko Bela krizantema, z Antonom Ocvirkom zbirko Sto romanov, sodeloval je tudi pri pripravi antologije slovenskega pesništva Živi Orfej (1970). Prevajal je iz francoščine, med drugim dela Baudelaira, Clauda Avelina in Guya de Maupassanta. Umrl je leta 1972 v Ljubljani. V parku pri Delavskem domu v Zagorju je postavljen njegov doprsni kip, ki ga je izdelal Stojan Batič.