V poročilu o umrljivosti in obolevnosti mater in novorojenčkov ugotavljajo, da se je umrljivost dojenčkov zmanjšala, da se je zvišal odstotek večplodnih nosečnosti in število porodov s carskim rezom. Pa tudi, da razlike med državami ostajajo velike.

Poročilo projekta Euro-peristat so pripravili strokovnjaki iz držav EU in Norveške, v njem pa so primerjali podatke v letih 2004 in 2010. Mogoče se zdi, da umrljivost in obolevnost v perinatalnem obdobju niti ni več težava sodobne družbe, a poročilo je pokazalo na nekatere podatke, ki kažejo na precejšnje razlike med državami. Opozarjajo tudi na zavedanje, da zdrava nosečnost in zgodnje otroštvo vplivata na kasnejši razvoj, tudi na kronične bolezni (kot sta diabetes in krvni pritisk).

V Sloveniji nizka stopnja umrljivosti še nižja

Leta 2010 so se v primerjavi z 2004 fetalna, neonatalna umrljivost in umrljivost dojenčkov zmanjšale za okoli 20 odstotkov, največ v državah, kjer so bile leta 2004 najvišje (Danska, Italija, Nizozemska pri fetalni umrljivosti in Estonija, Latvija, Litva pri neonatalni). Zanimivo je, da so se zmanjšale tudi še pri državah, ki so imele nizke stopnje že prej, med katerimi je poleg Finske, Češke in Avstrije tudi Slovenija.

Stopnje neonatalne umrljivosti so se gibale od 1,2 na 1000 živih rojstev na Islandiji ter 1,5 na 1000 na Finskem in Švedskem do 4,5 na 1000 na Malti ter 5,5 na 1000 v Romuniji. Umrljivost dojenčkov pa je dosegala stopnje od 2,3 na 1000 živih rojstev na Islandiji in na Finskem do 5,5 na Malti, 5,7 v Latviji in 9,8 v Romuniji.

Delež prezgodnjih rojstev je v večini držav ostal nespremenjen ali se je znižal, kar kaže na spremembo trenda, zabeleženega v zadnjih 15 letih. "Razumevanje, zakaj so se te stopnje v nekaterih državah stabilizirale ali znižale, lahko pomaga pri oblikovanju politik v državah, kjer se stopnja še naprej zvišuje," opozarjajo raziskovalci.

Umrljivost mater uradno redka, neuradno luknje v poročanju

Umrljivost mater je v Evropi redka, a poročilo ob tem izpostavlja velike luknje v poročanju. Tako na primer delež umrlih žensk pri porodu znaša pod tri na sto tisoč v Estoniji, Italiji, Avstriji in na Poljskem do več kot deset na sto tisoč v Latviji, na Madžarskem, na Slovaškem, v Romuniji in tudi v Sloveniji. Do določene mere so velike variacije posledica majhnega števila smrtnih primerov, obstajajo pa tudi dobri dokazi, da v državah z zelo nizkimi stopnjami pogosto ti primeri niso zabeleženi, opozarjajo raziskovalci.

Več večplodnih nosečnosti

V poročilu ugotavljajo, da se je delež večplodnih nosečnosti (pri katerih je verjetnost prezgodnjega poroda desetkrat večja) zvišal v 20 od 23 držav. Raziskovalci so se pri tem osredotočili na iskanje vzroka v povišanem deležu postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo, ki se jih je v nekaterih državah poslužilo že med pet in šest odstotkov parov z živorojenim otrokom. Povečevanje deleža večplodnih nosečnosti bi po mnenju raziskovalcev lahko bilo tudi posledica široke uporabe takšnih postopkov brez jasnih usmeritev oziroma politik.

Starost mater ob porodu raste

Število mater, starejših od 35 let, se giblje od 10,9 odstotka v Romuniji do 34,7 odstotka v Italiji. V Sloveniji je le 1,2 odstotka mater ob rojstvu otroka mlajših od 20 let, medtem ko je starejših od 35 let 15,4 odstotka.

Od leta 2004 do leta 2010 se je v večini držav zvišalo tudi število porodov s carskim rezom. Delež takšnih porodov se je znižal le na Finskem in Švedskem, medtem ko so bila največja zvišanja zabeležena v državah srednje in vzhodne Evrope ter v Nemčiji in Avstriji. V Sloveniji je bilo leta 2010 s carskim rezom opravljenih 19,1 odstotka rojstev, od tega v več kot polovici primerov v času poroda oziroma zaradi nuje.


Foto: arhiv Družine / O. N.