Ilustrator Damijan Stepančič je pred dobrim letom navdušil z izvirnim stripom Baraga, Črna suknja med Indijanci, v stripu je ujel življenje in delo slovenskega misijonarja ob Velikih jezerih. Založba Družina, ki je strip izdala, je ob izidu v galeriji pripravila odmevno razstavo, ki še danes kroži po slovenskih galerijah.

Obsežen, pretresljiv in navdihujoč roman v stripu

Tudi stripa o po romanu Pod svobodnim soncem pisatelja in duhovnika Frana Saleškega Finžgarja se je 110 let po nastanku romana ilustrator Stepančič lotil velikopotezno. »Ujel je monumentalne trenutke pripovedi, s suvereno likovno govorico to njihovo veličino še poudaril, obenem pa ostal senzibilen pri tistih likovnih elementih, ki gradijo značaje junakov in oseb,« so zapisali v založbi Bevke: Škrateljc: »Nastal je obsežen, pretresljiv in navdihujoč roman v stripu, ki na kar sto petdesetih straneh pripoveduje zgodbo o tem, kako so naši predniki iskali in si izborili prostor pod svobodnim soncem. Roman, ki je nastal kot buditev narodne zavesti Slovencev in ki je navdihujoč še danes.«

FOTO: Ksenja Hočevar

Na odprtju razstave (v četrtek, 6. januarja) je kustosinja razstave Katarina Hergouth poudarila, da je na razstavi del Stepančičevih ilustracij iz stripa predstavljen v povečani obliki, ki pri takšnem načinu predstavitve zasijejo v svoji luči ter učinkujejo še bolj monumentalno in udarno: »Po drugi strani razstava – s predstavitvijo Stepančičevih skic in študij – odkriva intimnejši del umetnikovega snovanja in ustvarjanja ilustracij, kar ponuja zanimiv vpogled v genezo nastajanja stripa.«

Damijan Stepančič in Goran Vojnović. FOTO: Mare Vavpotič/Cankarjev dom

S spoštovanjem do Finžgarja

Damijan Stepančič je na odprtju razstave povedal, da se je dela lotil z velikim spoštovanjem do Finžgarja, da jemlje kot privilegij v likovno govorico prevesti tako monumentalno delo ter da mu je bilo ključno, kako ohraniti epsko razsežnost dela. Goran Vojnović je pri odkrivanju Finžgarjeve naracije prišel do sklepa, da je avtor pisal roman z močno vizualno vizijo, tako rekoč v filmskih prizorih, zato je pri stripovski priredbi besedila temu zgolj sledil, dodal pa nekaj okruškov, ki jih forma stripa v svoji subverzivnosti dopušča in pravzaprav predpostavlja. Prof. dr. Janez Bogataj je na odprtju razstave delil spomine in izkušnje petnajstletnega skupnega življenja s svojim starim stricem Finžgarjem, klical ga je »stric Jur«. Finžgar si je namreč zelo prizadeval za ilustriranje romana, zelo mu je bila pomembna vizualna podoba, žal pa za prvo knjižno izdajo leta 1912 sredstev za ilustracijo ni bilo. Bogataj se tudi živo spominja dopisovanja Finžgarja z velikimi ameriškimi studii (Metro Goldwin Mayer Studios) glede snemanja romana, a zaradi Finžgarjevega pogoja, da morajo v filmu nastopati igralci iz slovanskih držav, tega dogovora ni bilo.

Na razstavi je tudi vseh 44 izdaj romana Pod svobodnim soncem, ki so jih različne založbe izdale v 110 letih od prvega izida. FOTO: Ksenja Hočevar

Na razstavi vseh 44 izdaj romana Pod svobodnim soncem

Del razstave je namenjen tudi samemu romanu Pod svobodnim soncem in njegovi impresivni zgodbi. V sodelovanjem z Narodno in univerzitetno knjižnico, Cankarjevim domom in Zavodom Škrateljc so z razstavo poustvarili duha časa, saj se sprehodimo od prvih časopisnih objav 1906, ko je Finžgar pisal roman, prve knjižne izdaje 1912, do številnih poznejših izdaj in predstavitve nekaterih prejšnjih ilustracij romana, vključno s prvimi poskusi stripovske naracije. Tako je na razstavi razstavljenih vseh 44 izdaj Finžgarjevega romana, ki jih hrani Narodna in univerzitetna knjižnica, tudi prva izdaja iz leta 1912, ki letos praznuje 110 častitljivih let, pa tudi reprodukcije ilustracij Marija Pregla za roman, ki jih hrani Moderna galerija v Ljubljani.

Razstava bo odprta do 5. februarja. FOTO: Ksenja Hočevar

Z avtorji po razstavi 

Razstava Pod svobodnim soncem v Cankarjevem domu je posebna tudi zaradi edinstvenih dogodkov ob njej. Obiskovalcem so na voljo štirje komentirani ogledi z avtorji stripa Pod svobodnim soncem:

• 12. januar ob 17. uri: prof. dr. Janez Bogataj
• 13. januar ob 17. uri: Damijan Stepančič
• 1. februar ob 17. uri: Goran Vojnović
• 3. februar ob 17. uri: Damijan Stepančič

Na dveh ogledih bo z obiskovalci tudi Damijan Stepančič. FOTO: Ksenja Hočevar

Vstop je brezplačen, število udeležencev pri posameznem vodenju pa je omejeno na dvajset ljudi. Potrebne so predhodne prijave na stiki@cd-cc.si. Posamezno vodenje traja okoli uro.