V samostanu, ki je bil ustanovljen v 13. stoletju, so najprej več kot pet stoletij delovale dominikanke. Ko je cesar Jožef II. leta 1782 samostan razpustil, je samostan s posestjo vred najprej prešel v državne, nato pa v zasebne roke. Leta 1885 so v samostan prišle magdalenke, redovna skupnost s središčem v Laubanu na današnjem Poljskem. Magdalenke so delovale v Studenicah do razpustitve samostana leta 1949. Tudi po razpustitvi so ostale povezane s Studenicami, kjer so kupile skromno hišo v bližini samostana, v kateri so nekatere stalno prebivale, druge pa prihajale občasno. Zadnja studeniška magdalenka, sestra Stanislava Maučec, je umrla leta 2010.

Ob 140-letnici prihoda magdalenk v Studenice so Zgodovinsko društvo dr. Jožeta Koropca Slovenska Bistrica, Nadškofijski arhiv Maribor in Občina Poljčane pripravili razstavo Studenice – drobci iz zgodovine samostana, ki prikazuje skoraj osem stoletij zgodovine studeniškega samostana. Avtorici razstave sta dr. Simona Kostanjšek Brglez, umetnostna zgodovinarka in domačinka iz Poljčan ter mag. Lilijana Urlep, zgodovinarka in arhivistka iz Nadškofijskega arhiva Maribor.

Svečano odprtje. Z leve proti desni: Simona Kostanjšek Brglez, Petra Vrhovnik in Lilijana Urlep. FOTO: Anita Kirbiš 

Razstava je razdeljena na tri vsebinske sklope, ki sledijo zgodovinskemu razvoju samostana: čas dominikank (od 13. stoletja do razpustitve reda leta 1782), prehodno obdobje v 19. stoletju, ko je bil samostan v posvetni lasti, ter obdobje magdalenk, ki so v Studenicah delovale do leta 1949. Avtorici razstave sta pri pripravi razstave uporabili številne še neobjavljene arhivske vire, fotografije in dokumente, ki pomembno dopolnjujejo dosedanje vedenje o zgodovino samostana.

Svečano odprtje razstave je bilo v sredo, 28. maja, v prostorih občine Poljčane. Strokovno razstavo je spremljala likovna razstava otrok iz studeniške enote Vrtca »Otona Župančiča« Slovenska Bistrica, kjer se zavedajo, da je vključenost najmlajših most med povezovanjem preteklosti s sedanjostjo. Pod vodstvom vzgojiteljic oziroma mentoric Klavdije Čoh in Karin Gabrovec so ustvarjali likovna dela na temo samostana, ki ga otroci občasno tudi obiskujejo.

Malčki studeniškega vrtca. FOTO: Anita Kirbiš 

Na slovesnem dogodku sta v imenu organizatorjev spregovorili dr. Petra Vrhovnik, županja Občine Poljčane in Romana Žnidar, pomočnica ravnateljice vrtca »Otona Župančiča« Slovenska Bistrica. Bernard Geršak, ravnatelj Nadškofijskega arhiva Maribor in Primož Rajh, predsednik Zgodovinskega društva dr. Jožeta Koropca Slovenska Bistrica se dogodka zaradi drugih obveznosti nista udeležila, sta pa poslala pozdravno pismo.

Otvoritev razstave so s svojim prisrčnim nastopom popestrili otroci iz studeniške enote in mlada glasbenika iz Studenic Brina in Žiga Hrup.

Brina in Žiga Hrup. FOTO: Anita Kirbiš 

»Namen dokumentarne razstave je predstaviti bogato zgodovino in podobo samostana ter ga približati širši strokovni in laični javnosti. Studeniški samostan je bil namreč skozi stoletja na različne načine povezan z bližnjo in daljno okolico, še danes pa se domačini z veseljem spominjajo prisotnosti magdalenk in njihove prijaznosti ter naprednega gospodarjenja. Razstava bo opozorila tudi na pomen varovanja kulturne dediščine in obogatila kulturno podobo Studenic, občine Poljčane in širšega področja. Zelo dragocena najdba, prvič predstavljena na razstavi, je zgornji del gotskega okna s krogovičjem. Kos, ki je najverjetneje pripadal oknu desno nad glavnim portalom nekdanje samostanske (danes župnijske) cerkve, je bil leta 2024 najden na vrtu ene od trških hiš. Razstavo bogatijo tudi številne zanimive, doslej nepoznane in neobjavljene fotografije iz zapuščin studeniškega kulturnika in učitelja Janka Živka ter nekdanjega ekonoma Magdalenk Ignaca Drozga«, je pojasnila umetnostna zgodovinarka Kostanjšek Brglezova.

Razstava. FOTO: Anita Kirbiš 

»Verjetno najmanj poznano obdobje v zgodovini studeniškega samostana je obdobje med ukinitvijo dominikanskega samostana leta 1782 in prihodom magdalenk stoletje kasneje. Akademik dr. Jože Mlinarič, ki je sestavil obširno monografijo o studeniškem samostanu, je svoje delo zaključil z letom 1782, ko so Studenice po razpustitvi dominikanskega samostana prešle najprej v državno in nato zasebno last. Med zasebnimi lastniki je bila najbolj pomembna družina Sparovitz, ki je več desetletij živela v Studenicah in ki je zaslužna za današnjo klasicistično podobo graščine oziroma upravne stavbe. Nekaj družinskih članov je pokopanih na pokopališču pri cerkvi sv. Lucije«, je pomembna dejstva poudarila zgodovinarka Urlepova.

Domačini so si z velikim zanimanjem ogledovali razstavo. FOTO: Anita Kirbiš 

Razstavo je slovesno odprla županja Občine Poljčane, obiskovalci pa so se še dolgo zadržali ob ogledu razstavnih panojev in pogostitvi, ki jo je pripravilo Društvo kmetic Studenice v sodelovanju z Vinogradniškim društvom Martin Studenice. Razstava bo v prostorih Občine Poljčane na ogled do konca julija 2025.