Po približno stotih letih ožemanja Bizantincev so jim osmanski Turki leta 1453 zadali smrtni udarec, ko je sedmi osmanski sultan Mehmed II. v naskoku prodrl skozi obzidje bizantinske prestolnice Konstantinopla. S to prelomno zmago, tako simbolno kot dejansko osvojitvijo, je osmanskim Turkom pridobil vzhodno prestolnico krščanstva ter eno največjih in strateško ključnih svetovnih mest, ležeče na žariščni točki med Evropo in Azijo, ki je obvladovalo eno najpomembnejših poti med Vzhodom in Zahodom. Približno štiri stoletja, od leta 1453 do zanje čedalje bolj vihravega 19. stoletja, so ostali Osmani v središču svetovne politike, gospodarstva in vojskovanja. Premagovali so evropska cesarstva srednjega veka in zgodnje moderne dobe in se še v 20. stoletju bojevali v Evropi, čeprav tedaj že s čisto drugačnimi sovražniki.

Turki so šest stoletij vladali na ozemljih, ki zdaj pripadajo triintridesetim državam

Od svoje prve velike zmage pri Bursi so Turki vladali skoraj šest stoletij na ozemljih, ki zdaj pripadajo triintridesetim državam. Njihove vojske so obvladovale velikanska območja Evrope, Afrike in Azije ter nekaj najpomembnejših trgovskih poti in mesta vzdolž bregov Sredozemskega, Rdečega, Črnega in Kaspijskega morja, Indijskega oceana in Perzijskega zaliva. Zasedali so Carigrad in Kairo, dve izmed največjih mest na svetu, prav tako pa tudi Meko, Medino in Jeruzalem. Pod njihovo oblastjo je bil tudi Solun, ki je bil štiristo let največje judovsko mesto. Osmanski Turki so začeli kot skromni pastirji na dolgi, težki poti skozi Osrednjo Azijo, nazadnje pa jim je uspelo, da so vzpostavili državo, ki je bila najtesnejši približek Rimskega cesarstva po cesarstvu samem.

Selim je zasenčil vse svoje prednike

En človek je bolj kot kdorkoli Osmanski imperij spremenil v preobražajočo svetovno silo, kakršna je bil. Imenoval se je Selim. Bil je bil vnuk Mehmeda II., sultana, ki je leta 1453 zasedel Konstantinopel in ga preimenoval v Istanbul. Njegov oče Bajazit je poskrbel za nadaljnjo širitev imperija in razširil njegove meje v vse smeri z vdori v Italijo, Perzijo, Rusijo in Ogrsko. Selim pa je zasenčil vse svoje prednike in njegove osvojitve so po pomenu presegle celo Konstantinopel, saj je z vojnami na Srednjem vzhodu, v Afriki in na Kavkazu skoraj potrojil ozemlje imperija. Ko je leta 1520 umrl, je bil njegov imperij močnejši kot kdaj, orjak, mnogo mogočnejši od katerekoli države na Zemlji, ki je zasedal tri celine starega sveta in zahteval še več. Selim je bil prvi sultan, ki je vladal nad Osmanskim imperijem, v katerem je bila večina prebivalcev muslimanske vere in je kot prvi pripadnik osmanske dinastije nosil naslova sultana in kalifa.

Bil je strog vladar, zato si je prislužil vzdevek Surovi ali turško Yavuz. O tem turškem mogočniku (in izrazitem totalitarcu ter zločincu) govori ta obsežna knjiga (548 strani).

Sultan Selim je bil strog vladar, zato si je prislužil vzdevek Surovi. VIR: Wikipedia

Avtor knjige Alan Mikhail

Avtor knjige Alan Mikhail (1979), profesor zgodovine in predstojnik katedre za zgodovino na Univerzi Yale, se je uveljavil predvsem s svojimi deli o zgodovini Bližnjega vzhoda in svetovni zgodovini. Za svoja dela je prejel številne nagrade, med drugim nagrado Fuata Köprülüja, nagrado Rogerja Owena in nagrado Annelise Maier, ki jo podeljuje Ustanova Alexandra Humboldta za mednarodno uveljavljene znanstvenike na področju humanističnih študij in družbenih ved. Njegove prispevke objavljata časopisa New York Times in Wall Street Journal.

Feri Lainšček: Petelinje jajce

Založba Beletrina je izdala roman Ferija Lainščka Petelinje jajce. To je druga knjiga trilogije, v katerih avtor opisuje svoje odraščanje v Dolencih na Goričkem v Prekmurju, naslov prve je bil Kurji pastir. Roman Petelinje jajce ni le odlično nadaljevanje romana Kurji pastir, ki je bil leta 2021 najbolje prodajana knjiga založbe Beletrina, nominiran pa je bil tudi za nagrado kresnik, temveč je obenem samostojno literarno besedilo. V drugem delu trilogije, v kateri pisatelj na izviren način tematizira svoje otroštvo, spremljamo dečkovo življenje v predšolskem obdobju. Njegovo magično doživljanje sveta in vztrajno iskanje odgovorov na prva bivanjska vprašanja pisatelju omogočata zanj značilno poetično ter s simbolno govorico poglobljeno besedilo. Prvine magičnega realizma, ki so sicer značilne za Lainščkova najboljša romaneskna dela, tako tokrat še posebej izstopajo. Svojevrsten preplet arhaičnega in pravljičnega, krščanske mitologije in komunistične ideologije ter neobičajne vsakdanjosti se zlijejo v sugestivno besedilo, ki nas ne nagovori le kot prispevek za avtorjevo biografijo, temveč tudi kot literarna mojstrovina.

Lainščkova bibliografija obsega več kot sto samostojnih knjižnih enot

Pisatelj, pesnik, dramatik in scenarist Feri Lainšček (1959) živi in ustvarja v Murski Soboti. Njegova bibliografija obsega več kot sto samostojnih knjižnih enot, med katerimi je 25 romanov, ki so večinoma že prevedeni v tuje jezike. Za svoja dela je prejel številne nagrade: leta 1995 je za roman Ki jo je megla prinesla prejel nagrado Prešernovega sklada, leta 2021 pa Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Kresnika je prejel dvakrat, leta 1992 za roman Namesto koga roža cveti in leta 2007 za roman Muriša. Večernico je prejel leta 2001 za knjigo pravljic Mislice, desetnico leta 2012 za knjigo Pesmi o Mišku in Belamiški. Z romanom Kurji pastir je bil znova uvrščen med pet finalistov za nagrado kresnik. Feri Lainšček je tudi slovenski pisatelj, čigar literarna dela so doživela največ filmskih adaptacij (Halgato, Mokuš, Petelinji zajtrk, Šanghaj).