Izraz reforma je zadnja leta zvodenel in se ga uporablja za ukrepe, ki si tega nikakor ne zaslužijo, je – po poročanju STA – poudaril dr. Janez Šuštaršič in se pošalil, da bi bilo treba za ukrepe vnovič začeti uporabljati besede, kot so sekira, žaga ali skalpel. Dotaknil se je sprememb pokojninske zakonodaje, ki jo ta čas usklajujejo socialni partnerji. Po njegovem spremembe pripravljamo zgolj zato, ker so del načrta za okrevanje in odpornost ter tako eden od mejnikov za prejem sredstev iz mehanizma EU za okrevanje. »Narediti jih moramo tako, da bodo videti kot reforma, a bodo hkrati čim manj boleče,« je plastično orisal Šušteršič.

Ali reformo ta hip sploh potrebujemo?

Ali reformo ta hip sploh potrebujemo? Šušteršič je izpostavil, da se je razmerje med delovno aktivnimi in upokojenci zadnja leta izboljšalo, dvignila se je tudi efektivna starost upokojitve, transfer iz proračuna v pokojninsko blagajno je nižji kot v preteklosti. A je Šušteršič vseeno prepričan, da zdajšnjega pokojninskega sistema dolgoročno, zaradi demografije, ne bo mogoče ohraniti in bo treba zato preiti v sistem z več poudarka na kolektivnem in individualnem dodatnem varčevanju ob nižjih prispevnih osnovah v obveznem zavarovanju ter minimalni zagotovljeni pokojnini.

Določiti prioritete v javni porabi

Nekdanji minister je opozoril na strukturno naraščanje javnofinančnih odhodkov. Od preloma tisočletja so se odhodki konsolidirane bilance javnih financ povečali za dobrih 20 milijard €, prihodki pa so v zadnjem obdobju ves čas okoli 40 % BDP. V javni porabi si bo treba določiti prioritete, je bil jasen Šušteršič. Tudi zakon o uravnoteževanju javnih financ, v kontekstu evrske dolžniške krize sprejet med njegovim ministrovanjem, je bil le majhen odklon navzdol v trendu rasti javne porabe. Ob pogledu nazaj bi si želel, da bi ga zasnovali bolj strateško in srednjeročno, toda tedaj pod pritiskom od zunaj »ni bilo časa za modrost«.

Škodljiv predlog zakona

Po njegovem je vladni predlog o fiskalnem pravilu, ki v zakonodajo za izvrševanje ustavno določenega fiskalnega pravila prinaša spremembe javnofinančnih pravil na ravni EU, neskladen z ustavo in »natančno takšen, kot so si ga na finančnem ministrstvu želeli«. Moti ga, da se želi besedilu, da so prihodki in izdatki proračunov države srednjeročno uravnoteženi brez zadolževanja, dodati dikcijo »če dolg sektorja država ostaja na preudarni ravni pod 60 % BDP in je primanjkljaj sektorja država pod 3 % BDP in se oba tudi srednjeročno ohranja pod to mejo«. Predlog zakona vidi kot škodljiv, saj da bo omogočal bistveno ohlapnejšo javnofinančno politiko. Posvaril je, da je tudi trenutna raven javnega dolga v BDP, ki se ohranja pri 70 %, ob naraščajočem dolgu v absolutnih številkah in ob rastoči porabi nevarna.

Najslabši odgovor so proticarine

Kot je poročala STA, se je Šušteršič dotaknil tudi perečih trgovinskih trenj in carin, ki jih uvaja ameriški predsednik Donald Trump. Izpostavil je, da carine niso nikdar dobre, o čemer se – kljub siceršnjim različnim pogledom – strinjajo domala vsi ekonomisti. Učinke za gospodarstvo je trenutno sicer zaradi Trumpove »eratičnosti« težko izračunati, je pa zato oteženo načrtovanje podjetij. Tudi proticarine po njegovem niso dobra rešitev, razen če niso pogajalsko orodje, sicer so najslabši odgovor na carine. »Upam, da ta norost ne bo trajala,« si želi in dodaja, da se ob tem postavlja tudi vprašanje smiselnosti navdušenja nekaterih v slovenski politiki nad Trumpovo volilno zmago.

Splošna nizka raven davkov

Prav tako je bil v pogovoru kritičen tudi do zelenega dogovora EU, češ da je bil zasnovan kot strategija rasti, a v praksi tega ni dosegel in je kvečjemu pripeljal le še do večjega zaostanka za, denimo, Kitajsko. »Problem zelenega prehoda je tipičen primer tega, čemur v ekonomiji rečemo časovno nekonsistentna ekonomska politika.« Sam se zavzema za tehnološke rešitve za zeleni prehod, ne za državne rešitve od zgoraj navzdol. Kot slabe za gospodarstvo je ocenil tudi različne subvencije, ki da so se zadnja leta v Sloveniji razpasle, politiki pa tekmujejo, kdo jih bo dal več. Nekatera podjetja so okoli njih zgradila tudi svoje poslovne modele. Najboljšo spodbudo za gospodarstvo sicer vidi v splošni nizki ravni davkov.